Franja

train² [tréin]

1. prehodni glagol
vzgajati, vzgojiti, izobraziti, izučiti, (iz)šolati; izvežbati, (iz)uriti, (z)dresirati
vojska vežbati; nameriti (upon na)
šport trenirati
agronomija gojiti
zastarelo privlačiti, mamiti, zapeljati, ureči, začarati

2. neprehodni glagol
vaditi se, vežbati se, (iz)uriti se, izučiti se; trenirati (se), pripravljati se (for za)
pogovorno train it
potovati z železnico
ameriško, pogovorno biti razposajen, divji

a trained nurse izučena (diplomirana) medicinska sestra (bolničarka)
the trained eye of the detective izurjeno oko detektiva
he is over-trained on je pretreniran
he was trained for the ministry bil je izšolan za duhovnika
to train a dog to beg (z)dresirati psa, da prosi
to train from London to Brighton pogovorno peljati se z vlakom iz Londona v Brighton
she has well-trained children ona ima dobro vzgojene otroke
to train a vine over a wall namestiti trto, da pleza in raste po zidu
I'll train it while you tramp it pogovorno jaz se bom peljal z vlakom, medtem ko boš ti pešačil

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

tréba

tréba je it is necessary
kot tréba as it should be, properly, suitably
napravi to kot tréba! do it properly!
ni tréba! no need!
kaj ti tréba več? what more do you want?
če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
tréba mi je I need, I want
to je tréba storiti this must be done
tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
ni ti tréba skrbeti you need not trouble
tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

trial [tráiəl]

1. samostalnik
poskus (of z)
preskus, preizkušnja; skušnjava; nadloga, nesreča, udarec usode
tehnično poskus, eksperiment
pravno sodna preiskava, sodni postopek, proces, glavna razprava; obtožba
britanska angleščina popravni izpit

trial by jury razprava pred porotnim sodiščem
by trial and error tipaje
the trials of life preskušnje v življenju
by way of trial za poskus, poskusno
trial trip poskusna vožnja; poskusno potovanje z ladjo
a trial run on a car poskusna vožnja z avtom
to be on trial to stand on trial biti obtožen, biti pred sodiščem
he is on his trial zaslišujejo ga
to bring s.o. up for (ali to) trial postaviti koga pred sodišče; (ob)tožiti koga, začeti tožbo proti komu
to be a great trial to s.o. figurativno hude skrbi, sive lase komu delati
I will give it a trial to bom preskusil
to make (a) trial of s.th. napraviti poskus s čim, preizkusiti kaj
to make trial of s.o.'s loyalty postaviti koga na preskušnjo glede njegove zvestobe
to put to (ali on) trial postaviti pred sodišče
he is on his trial for theft obtožen je tatvine
the radio upstairs is a trial to us radio nad nami nam gre na živce

2. pridevnik
poskusen
pravno preiskovalen, zasliševalen

trial balance ekonomija poskusna bilanca
trial balloon poskusni balon; vojska balon, ki kaže smer vetra
trial fire vojska poskusno streljanje
trial flight aeronavtika poskusen polet
trial match šport izločilno tekmovanje (tekma)
trial order ekonomija poskusno naročilo
trial run poskusna vožnja

trmogláviti (-im) imperf. essere caparbio, cocciuto, testardo; ostinarsi, fissarsi, incaponirsi; non sentir ragione:
šel bom, je trmoglavil vado, si ostinava a ripetere

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

truck² [trək]

1. samostalnik
(za)menjava (with z)
izmenjava, menjalna trgovina; trgovina, promet
pogovorno drobne, hišne potrebščine, breazpomembne drobnjarije, malenkosti
pogovorno odpadki, krama, stara šara
figurativno neumnost, nesmisel
ameriško zelenjava, povrtnina (za trg); plačevanje delavcev z blagom

truck shop ekonomat (v tovarni)
truck farm farma, kmetija za gojenje zelenjave
truck garden zelenjavni vrt
truck system plačevanje delavcev v naturalijah
to have no truck with s.o. nobenega posla ne imeti s kom
I shall stand no truck tega ne bom trpel

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
trgovati z zamenjavanjem; menjati, zamenjavati (for za)
trgovati, barantati, pogajati sc za ceno; plačati (delavce) z naturalijami

to truck a horse for a cow zamenjati konja za kravo
to truck with s.o. for s.th. pogajati se s kom, barantati s kom za kaj

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

turn² [tə:n]

1. prehodni glagol
(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
zmešati (glavo), zmesti, znoriti
ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
figurativno lepo formulirati (stavek)
zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

2. neprehodni glagol
vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

to turn an attack vojska odbiti napad
to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
to turn s.o.'s brain znoriti koga
his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
to turn Catholic postati katoličan
to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
turned commas narekovaj
to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
to turn to a dictionary zateči se k slovarju
to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
to turn the edge of a knife skrhati nož
to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
to turn a film snemati film
to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
to turn ground prekopati zemljo
his hair has turned grey osivel je
to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
my head turns vse se mi vrti v glavi
his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
the joke was turned against me šala je letela name
the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
to turn pale postati bled
it turned her pale prebledela je ob tem
to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
to turn rancid postati žaltav
to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
to turn and rend napasti s sramotenjem
to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
to turn a somersault napraviti prekuc, salto
to turn one's steps home kreniti domov
my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
to turn a table leg stružiti nogo za mizo
to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
to turn traitor postati izdajalec
to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
to turn upon s.th. biti odvisen od česa
to turn everything upside down postaviti vse na glavo
the boat turned upside down čoln se je prevrnil
my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
to turn a Latin verse skovati latinski stih
to turn water into wine spremeniti vodo v vino
my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
to turn a wheel (za)vrteti kolo
the wheel turns kolo se vrti
the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
this wood turns well ta les se dobro struži
even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest

umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
umréti na morišču to die on the scaffold
umréti za jetiko to die of consumption
umréti od lakote to die of hunger
umréti od mraza to die of cold
umréti za rakom to die of cancer
umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
umréti od žalosti to die of grief
umréti od lastne roke to die by one's own hand
umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
hrabro umréti to die game (to the end)
umréti od strahu to die of fright
umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
umrl je kot berač he died a beggar
naj na mestu umrem, če... I'll be damned if...

undertake^* [ʌndətéik]

1. prehodni glagol
lotiti se, poprijeti se, podvzeti, prevzeti; poskusiti (kaj); baviti se, ukvarjati se; upati se; obvezati se, jamčiti (that da)
zavzeti se za (koga); oskrbovati (koga)

2. neprehodni glagol
obvezati se, prevzeti obvezo
zastarelo jamčiti (for za)
pogovorno opravljati poklic pogrebnika

nobody will undertake this job nihče se ne bo lotil tega dela
to undertake a journey podati se na potovanje
to undertake a heavy responsibility prevzeti težko odgovornost
to undertake a risk tvegati, riskirati
to undertake a task prevzeti nalogo
I undertake for his good behaviour jamčim za njegovo dobro vedenje
I undertake to restore the child to his mother obvezujem se, da bom otroka vrnil materi
I undertake that she was really there jamčim, da je ona res bila tam

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

úpati to hope, to cherish (ali to entertain, to harbour) hopes; (pričakovati) to expect, to look for, to look forward to, to anticipate

úpati brez upa zmage to hope against hope
trdno úpati to trust
úpati na kaj to hope for
upam, da vas bom videl v nedeljo I hope (that) I shall see you on Sunday
upajmo na najboljše! let us hope for the best!
upajmo na boljše čase! let us hope for better times!
úpati je, da... it is to be hoped that...
upam, da se otrok ni poškodoval I trust the child is not hurt
upajmo to! let us hope so!
nič boljšega ni úpati od njega nothing better is to be expected from him
človek upa, dokler živi while there is life there is hope

úpati espérer, attendre, s'attendre à quelque chose

upati na boljše čase espérer en des temps meilleurs
upati na najboljše avoir bon espoir (ali confiance)
upam tako! espérons-le!, je l'espère!
upam, da vas bom kmalu videl j'espère vous voir bientôt

ùshtjeti ùshtijēm, ùshtjednēm (ijek.), ùshteti ùshtēm, ùshtednēm (se) (ek.) zahoteti (se): što god se njemu ushtjelo, vršila je ona bez prigovora; kad god ushtiješ, piši mi kadar boš pri volji, mi piši; sve sam to učinio, i hoću još, ushtjedne li bog in bom še, če bo božja volja

ustáviti to stop, to put a stop to; to bring to a standstill, to stay; to arrest, to cease; to bring to a halt; to suspend; to check; to hold up

ustáviti se to stop, to halt; to come to a standstill (ali hold-up)
ustáviti delo to stop (ali to suspend, to cease) work, to strike; (pogovorno) to knock off work
ustáviti kri to staunch blood
ustáviti krvavitev rane to stop a wound
ustáviti plačo to withold someone's salary, to stop someone's pay
ustáviti plačila to stop payments
ustáviti (štopati) avto to stop a car
ustáviti sovražnosti to suspend hostilities
ustavil me je na ulici he stopped me in the street
ustavili so mu pokojnino his pension (ali allowance) has been stopped
ustáviti napredovanje sovražnika to halt an enemy advance
ustavili so ga sredi njegovega govora he was interrupted right in the middle of his speech
ustáviti vlak, stroj to stop a train, a machine
zdravnik je ustavil krvavenje the doctor staunched the flow of blood
ves promet je bil ustavljen all traffic was stopped, (začasno was suspended)
biti ustavljen (ne moči naprej) to be at a stop
nenadoma se ustáviti to stop short, to stop dead
popolnoma se ustáviti to come to a full (ali dead) stop
on se ne bo pred ničemer ustavil he'll stop at nothing
ura se mi je ustavila my watch has stopped
se ta vlak ustavi v Kranju? does this train stop at Kranj?
za nekaj dni se bom ustavil v Parizu I am going to stay a few days in paris

ūsūra (starejše ūssūra: Pl.) -ae, f (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, uživanje, užitek, izkoriščanje, izraba, izrabljanje: Acc. fr., Pl., Vell. idr., vitae, loci Ci., cur piratis lucis usuram tam diuturnam dedisti? Ci., unius horae usuram (odlog) gladiatori dare Ci., hanc iam ut intercalatae poenae usuram habeant L., occ. uporaba izposojenega kapitala (izposojene glavnice): a publicanis pecuniam pro usurā auferre Ci.

2. meton. „plačilo za (u)porabo“ = obresti (naspr. caput, sors glavnica): Plin. iun., Lucan., Mart., Suet., Icti. idr., usuram pendĕre Ci. ep. plačati, sine usuris pecunias solvere C., (sc. Atticus) usuram numquam ab Atheniensibus accepit N. ni jemal, multiplicandis usuris crescit aes alienum N., certare cum usuris fructibus praediorum Ci. obresti pokrivati z dohodki posestev, dohodke posestev porabljati za plačevanje obresti, mergentibus semper sortem usuris L., usurae applicantur ad sortem Ambr. se pripisujejo glavnici; metaf.: Varr. idr., terra nec umquam sine usurā reddit, quod accepit Ci., has usuras pendimus voluptatium Sen. ph., mitte (sc. litteras) appositis usuris, quas ego centesimas computabo Plin. iun. z dodanimi obrestmi = z drugimi pismi, ki jih bom imel za dvanajstodstotne (letne) obresti.