Franja

cuerno moški spol rog; lovski rog; rogljiček (pecivo)

cuerno de abundancia rog izobilja
cuerno de caza lovski rog
poner a uno hasta los cuernos de la Luna koga v nebo povzdigovati; čezmerno hvaliti
no valer un cuerno počenega groša ne vreden biti
¡cuerno! raca na vodi!
¡un cuerno! nikakor ne!
¡que se vaya al cuerno! vrag naj ga vzame!
cuernos pl rogovje
llevar (los) cuernos biti rogonosec (mož nezveste žene)
ponerse de cuernos spreti se, hud biti na
saber a cuerno quemado imeti grenak okus, greniti, boleti
verse (andar) en los cuernos de toro biti v veliki nevarnosti

cuidado moški spol skrb, skrbnost, nega, oskrbovanje; posel; zaskrbljenost; previdnost, opreznost, pozornost

al cuidado de na naslov, v roke (na pismu)
un bebedor de cuidado hud pivec
sin cuidado brez skrbi
me da cuidado skrbi me
cuidado que has sido valiente treba je res reči, da si bil pogumen
lo dejo de (a) su cuidado to prepuščam vam
estar (enfermo) de cuidado biti težko bolan
estar con cuidado biti zaskrbljen, biti v skrbeh
esto corre de su cuidado za to je on odgovoren
salir de su cuidado opomoči si, oddahniti si; roditi
tenga cuidado de no caer pazite, da ne padete
no tenga cuidado bodite brez skrbi
esto me tiene muy sin cuidado o tem si ne delam skrbi
¡cuidado! pozor! previdno!
¡cuidado con hablar! nobene besede več!
¡cuidado conmigo! čuvaj se me!
¡cuidado con los rateros! pozor pred žeparji!
¡manéjese con cuidado! previdno! (na zabojih)
¡ pierda V. cuidado! bodite brez skrbi!

cuiller, cuillère [kɥijɛr] féminin žlica; vsebina žlice; technique žlica, ometača

petite cuiller žlička
cuiller à soupe, à café, à moutarde, à dessert žlica za juho, za kavo, za gorčico, za poobedek
cuiller de bois lesena žlica
cuiller drague vedro pri bagru
ne pas y aller avec le dos de la cuiller krepko seči po
être à ramasser à la petite cuiller biti v bednem stanju
faire quelque chose en deux coups de cuiller à pot hitro kaj narediti
prenez une cuiller à café de cette potion vzemite kavino žličko te zdravilne pijače

curso moški spol tek, smer, potek; tečaj, kurz; učna doba; potek življenja

en el curso del mes v teku meseca
dar un curso imeti (voditi) tečaj
suspender el curso ne napraviti zaključnega izpita
estar en curso biti v teku
seguir (asistir) a un curso poslušati (obiskovati) predavanje
inauguración de los cursos začetek šolskega leta
cursos de vacaciones para extranjeros počitniški tečaji za tujce

cvet¹ [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm

cvet samostalnik
1. (del rastline) ▸ virág
2. (cvetlica; roža) ▸ virág
3. (najboljši del) ▸ legjava, kiválósága, virágaVes izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye?

cvét (-a) m

1. fiore:
nastaviti, pognati cvete mettere gemme
roža gre v cvet la rosa fiorisce
solata gre v cvet l'insalata va in fiore, va in seme

2. pren. fiore, fior fiore:
cvet naroda il fior fiore della nazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. brezspolni cvet fiore agamico
dvospolni, enospolni cvet fiore bisessuale, unisessuale
goli cvet fiore gimnospermo
pestični, ženski cvet fiore pistillifero, femminile
prašni, moški cvet fiore staminifero, maschile
farm. (vinski) cvet alcol etilico, etanolo
min. žveplov cvet fiore di zolfo
vinski cvet fioretta
pren. biti cvet essere un fiore di mascalzone
pren. biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
biti v polnem cvetu essere nel fiore della bellezza

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

cvétje (-a) n

1. fiori:
planinsko cvetje fiori alpini
šopek cvetja un mazzo di fiori
pren. iti v cvetje crescere, essere rigoglioso
pren. biti v cvetju fiorire

2. zastar. florilegio, antologia

cvétje flores f pl ; florescencia f

biti v cvetju florecer, bot florar
šopek cvetja ramillete m (de flores)
vaza za cvetje vaso m para flores

časovna stiska ženski spol die Zeitnot (tudi šah)
biti v časovni stiski in Zeitnot sein
priti v časovno stisko in Zeitnot geraten

číslo (-a) n
biti v čislih essere stimato
imeti v čislih apprezzare, stimare

čoln samostalnik
1. (manjše plovilo) ▸ csónakPovezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln

2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához.

Damm, der, (-/e/s, Dämme) nasip, jez; figurativ jez; Anatomie presredek; Agronomie und Gartenbau greben; auf dem Damm sein biti v formi/zdrav; jemanden wieder auf den Damm bringen postaviti/spraviti na noge

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

danger [déindžə] samostalnik (to za)
nevarnost; grožnja, pretnja

to run the danger, to run into danger izpostaviti se nevarnosti
danger area zaprto ozemije
danger money dodatek zaradi nevarnosti pri delu
danger signal znamenje v sili
to keep out of danger izogibati se nevarnosti
to go in danger of one's life biti v smrtni nevarnosti

danger [dɑ̃že] masculin nevarnost

danger d'accident nevarnost nesreče, nezgode
danger aérien nevarnost letalskega napada
danger d'incendie nevarnost požara
danger de mort smrtna nevarnost
signal masculin de danger svarilni signal
hors de danger izven nevarnosti
courir le danger biti v nevarnosti
(être) en danger (biti) v nevarnosti
mettre en danger spraviti v nevarnost
minimiser un danger omalovaževati nevarnost
il n'y a pas de danger ni se bati
quel danger y a-t-il? kaj je pri tem nevarnega?

danza ženski spol ples, plesna umetnost; plesna pesem; bal; razgrajanje

danza macabra mrtvaški ples
danza popular ljudski ples
aadar (estar) en la danza biti v nekaj zapleten; vmes biti
guiar la danza voditi ples; biti voditelj

dastehen^* stati, obstati; einzig dastehen biti brez primere, biti enkraten; gut/schlecht dastehen biti na dobrem/slabem; vor jemandem dastehen biti ... v očeh (koga)

debáta debate m ; discusión f (o sobre)

burna debata un acalorado debate
biti v debati estar en discusión
dati v debato someter a discusión
poseči v debato intervenir en una discusión
začeti, zaključiti debato abrir (ali entablar), terminar la discusión