Franja

swan¹ [swɔn]

1. samostalnik
zoologija labod
figurativno pesnik, pevec

the swan of Avon Shakespeare
a black swan črn labod; figurativno bela vrana, nekaj redkega
all his geese are swans fig on vidi vse večje, kot je v resnici; on vse precenjuje, pretirano povečuje

2. neprehodni glagol (večinoma swan around)
brez cilja letati, se potikati okoli

škrobl|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (bela metlika) Weißer Gänsefuß

šmínka make-up, cosmetics pl, maquillage; pogovorno humoristično war paint; gledališče greasepaint

rdeča šmínka rouge
bela šmínka pearl white; (za cirkuške klovne) clown white
izmiti šmínko to take off (ali to remove) one's make-up (ali gledališče greasepaint)
krema za odstranitev šmínke vanishing cream

šmínka afeite m

bela šminka blanquete m
rdeča šminka colorete m, arrebol m; (v gledališču) maquillaje m

štorklj|a [ó] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Storch, -storch (Abdimova Abdimstorch, bela Weißstorch, črna Schwarzstorch, indijska Indischer Riesenstorch, Maguarijeva Maguaristorch, sedlarica Sattelstorch, volnovrata Wollhalsstorch); v običajnem jeziku: der Storch, ki nosi otroke: der Klapperstorch
živalstvo, zoologija gnezdo štorklje das Storchennest

štórklja (-e) f zool. cicogna (Ciconia); pl. štorklje ciconiformi (Ciconiformes);
bela, črna štorklja cicogna bianca, nera (Ciconia ciconia, Ciconia nigra)

tartufo² m bot. gomoljika, tartuf:
tartufo bianco bela gomoljika (Tuber magnatum)
tartufo nero perigordska gomoljika (Tuber melanosporum)
tartufo d'America (topinambur) papeževa repica (Helianthus tuberosus)
zool. tartufo di mare bradavičasta venernica (Venus verrucosa)

tasconium -iī, m taskónij, bela prst, podobna ilovici: catini fiunt ex tasconio; hoc est terra alba similis argillae, neque enim alia flatum ignemque et ardentem materiam tolerat Plin.

tehnik|a³ [é] ženski spol (-e …) (naprave) die Technik, das Material
bojna tehnika das Kriegsmaterial
kuhinjska tehnika die Küchentechnik
bela tehnika Haushaltsgeräte množina

téhnika (-e) f

1. (konstruiranje in izdelovanje strojev, veda o dejavnosti) tecnica:
čudeži tehnike le meraviglie della tecnica
dosežki tehnike i portati, le conquiste della tecnica
poznavanje osnov tehnike conoscenza dei rudimenti della tecnica
pog. vpisati se na tehniko iscriversi alla facoltà tecnica

2. (izdelki te dejavnosti) tecnica:
bela tehnika elettrodomestici

3. (strojna in druga oprema) tecnica; apparato:
voj. vojaška tehnika apparato bellico
zaostala tehnika tecnica antiquata
opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko attrezzare il laboratorio con la tecnica più avanzata

4. (ustaljen postopek opravljanja neke dejavnosti) tecnica:
muz. tehnika igranja (na klavir, orgle) tastiera
slikarske tehnike tecniche pittoriche
um. fresko tehnika la tecnica dell'affresco
agr. tehnika proizvodnje vin enotecnica
tehnika pomnjenja mnemotecnica

5. žarg. hist., polit. (med vojno naprave predvsem za tiskarsko dejavnost) tipografia clandestina

telésce little body; corpuscle

rdeča (bela) (krvna) telésca red (white) corpuscles

témpran (-a -o) adj. metal. malleabilizzato:
bela temprana litina ghisa malleabile bianca
črna temprana litina ghisa malleabile nera

tin² [tin] prehodni glagol
pociniti, (po)kositriti; stopiti
britanska angleščina konservirati v škatli (konservi)

tinned meat (fruit) konservirano meso (sadje)
tin music glasba "v konservi" (gramofonske plošče ipd.)
tin iron plate bela pločevina

točk|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. matematika der Punkt (dvojna Doppelpunkt, fiksna/negibna Fixpunkt, fundamentalna Fundamentalpunkt, izolirana isolierter Punkt, na krivulji Kurvenpunkt, na površini Oberflächenpunkt, robna Randpunkt, singularna singulärer Punkt, stacionarna stationärer Punkt)
množica točk die Punktmenge
zrcaljenje na točki die Punktspiegelung
masna točka fizika Massenpunkt

2. (mesto) die Stelle
točka nezveznosti matematika die Unstetigkeitsstelle

3.
astronomija drakonska točka Drachenpunkt
ekvinokcialna točka Äquinoktialpunkt
točka jesenskega enakonočja Herbstpunkt, der Herbstanfang
točka pomladnega enakonočja Frühlingspunkt, der Frühlingsanfang
|
detonacijska točka Detonationspunkt
izoelektrična točka kemija isoelektrischer Punkt
konvergenčna točka (stekališče) Konvergenzpunkt
kritična točka kritischer Punkt
kulminacijska točka Kulminationspunkt
nevtralna točka elektrika Nullpunkt, Sternpunkt
nevtralizacijska točka kemija Neutralpunkt
ničelna točka der Nullpunkt
platinska točka kemija Platinpunkt
pretvorbena točka fizika Umwandlungspunkt
skrajna točka Extrempunkt, (krajišče) Endpunkt
zajezna točka Staupunkt
točka mirovanja Ruhepunkt
točka nasičenja kemija Sättigungspunkt
točka polja elektrika Feldpunkt
točka vrtenja die Drehschwelle
točka utekočinljivosti Fließpunkt
bela točka šport der Elfmeterpunkt

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

truce [tru:s] samostalnik
vojska premirje; odmor, počitek

flag of truce bela (parlamentarska) zastava
the truce of God zgodovina božji mir
a truce to (ali with) talking naj se neha govorjenje! konec, dovolj je govorjenja!
a truce to your compliments! nehajte z laskanjem!

uš² ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija (prava uš) Echte Laus, -laus (bela Kleiderlaus, naglavna Kopflaus, sramna Filzlaus, Schamlaus, živalska Tierlaus, konjska Pferdelaus, podganja Rattenlaus, svinjska Schweinelaus, tjulenja Seehundlaus)

ȗš ȕši mn. ȕši ȕšijū in ùšī zool. uš: bijela ili prtena uš zool. bela uš, Pediculus humanus corporis; obična ili siva uš zool. glavna uš, Pediculus humanus capitis; ekspr. uš

velo m

1. tančica, pajčolan:
velo bianco bela tančica
velo da lutto žalna tančica, flor
velo nero žalni trak
velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan

2. relig.
deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
prendere il velo postati redovnica

3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
un velo di cipria tenek sloj pudra
un velo di lacrime koprena solz
un velo di nebbia meglica
zucchero a velo kulin. sipa

4. pren. koprena; pregrinjalo:
gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
far velo skrivati, zakrivati
stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati

5. knjižno (varljiv) videz

6. bot. kožica

7. anat.
velo palatino mehko nebo
velo virginale pog. himen, deviška kožica

8. šport blokada (pri košarki, odbojki)

vijolic|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Veilchen (barska Moor-Veilchen, bela Weißes Veilchen, Beraudova Parma-Veilchen, dišeča März-Veilchen, Duft-Veilchen, divja Stiefmütterchen, dolgoostrožna Gesporntes Veilchen, dvocvetna Zweiblütiges Veilchen, gozdna Wald-Veilchen, hribska Hügel-Veilchen, močvirska Sumpf-Veilchen, navadna Wunder-Veilchen, pasja Hunds-Veilchen, pernatolistna Fieder-Veilchen, pirenejska Pyrenäen-Veilchen, Rivinova Rivin's Veilchen, rogata Horn-Veilchen, skalna Sand-Veilchen, srhkodlakava [Rauhes] Raues Veilchen, Zoisova Zoys' Veilchen, jadranska, sinjemodrikasta ➞ → Beraudova)
moder kot vijolica veilchenblau
šopek vijolic der Veilchenstrauß
vonj vijolic der Veilchenduft