Franja

stretta f

1. stisk:
stretta di mano stisk roke
stretta delle braccia objem

2. zatesnitev:
dare una stretta a una vite zatesniti vijak

3. ekst. omejitev:
stretta creditizia omejitev kreditov

4. pren. tiščanje (pri srcu); ganjenost:
sentì una stretta al cuore stisnilo ga je pri srcu

5. gneča, metež

6. vrhunec; kritična točka; zaključek:
venire alle strette skleniti

7. soteska; ožina

8. pren. težave, škripci:
trovarsi in una stretta znajti se v hudih škripcih

9. glasba stretta; sklepni del, cabaletta

Strick¹, der, (-/e/s, -e) vrv; konopec; für Menschen: baraba, barabica; wenn alle Stricke reißen če vse popusti, če nič ne gre več; den Strick nehmen/zum Strick greifen obesiti se; jemandem aus etwas einen Strick drehen izrabiti kaj proti (komu); am gleichen Strick ziehen prizadevati si za isto

strúna (-e) f

1. muz. corda:
strune (na glasbilu) incordatura
struna brni, se trese la corda risuona, vibra
napeti, uglasiti strune tendere, dare la giusta intonazione alle corde
vleči z lokom po strunah andare con l'archetto sulle corde
pren. brenkati na čustvene strune toccare le corde del sentimento
pren. napeti drugačne strune essere più severo
pren. ubrati smešno struno metterla in ridere

2. zool. corda:
hrbtna struna corda dorsale

stufa f

1. peč:
stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta peč na premog, plin, drva, nafto
stufa elettrica električna peč; radiator

2.
carne cotta in stufa kulin. dušeno meso
fare la stufa alle botti agr. izpirati sode z vrelo vodo

Stuhl, der, (-/e/s, Stühle) stol; (Sitz) sedež; Medizin blato; Technik podstavek, ogrodje; der Heilige Stuhl Sveti sedež; elektrischer Stuhl električni stol; figurativ heißer Stuhl (močen) motor; jemandem einen Stuhl anbieten povabiti koga, naj se vsede; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata, vreči (koga) ven; jemandes Stuhl wackelt (komu) se maje stolček; an jemandes Stuhl sägen žagati koga; an seinem Stuhl kleben oklepati se funkcije; vom Stuhl fallen pasti s stola ( tudi figurativ ); jemanden vom Stuhl reißen figurativ kar privzdigniti (koga); sich zwischen zwei/alle Stühle setzen pokvariti si vse šanse; zwischen zwei/allen Stühlen sitzen ostati na cedilu

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

superiore

A) agg.

1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke

2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija

3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji

6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

B) m

1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene

2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica

svet|i² [é] (-a, -o)
figurativno sveta nebesa! barmherziger Himmel!, Himmelherrgott!
figurativno sveta preproščina heilige Einfalt!
do svetega Nikoleta bis zu den griechischen Kalenden, bis zum Nimmerleinstag
ob svetem Nikoletu an Nimmerleinstag, am Sankt-Nimmerleins-Tag, wenn Ostern und Pfingsten auf einen Tag fallen
na svete čase alle Jubeljahre

šans|a ženski spol (-e …) die Chance, die Aussicht
imeti šanse Aussichten/Chancen haben
pokvariti si vse šanse sich zwischen zwei/alle Stühle setzen

škíliti (-im) imperf.

1. essere guercio, strabico

2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi

3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze

4. cercare di appropriarsi; usurpare

5. insistere, premere:
eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene

škóda (-e) f

1. danno; detrimento, discapito, sfavore, svantaggio:
dejanska, pretrpljena škoda danno emergente, danno subito
vojna škoda danni di guerra
škoda na posevkih danni alle colture
povračilo škode risarcimento dei danni
zahtevati povračilo škode chiedere i danni
povzročiti škodo procurare, fare, arrecare, causare danno a
utrpeti škodo subire, patire, soffrire danno
škoda povrh pa še sramota restare col danno e con le beffe
v škodo a scapito, a sfavore di
v mojo, tvojo, svojo, našo škodo a mio, tuo, suo, proprio, nostro danno
pričati komu v škodo testimoniare a disfavore di qcn.

2. pren. biti škoda česa:
te obleke je škoda za doma è un peccato portare quest'abito in casa
elipt. škoda časa, denarja za kaj è tempo, è denaro sprecato
škoda je spati v tako lepem vremenu è un peccato dormire con questo bel tempo
takega človeka je zelo škoda è un gran peccato perdere un uomo così
škoda besed tutte parole sprecate

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štiri ženski spol, srednji spol množina

1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

2.
koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
štiri in pol viereinhalb
bilo nas je štiri wir waren zu viert
čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
po štiri je vier, ljudi: zu viert
na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
v štirih knjigah in vier Bänden
trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
deliti na štiri dele vierteilen
moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
problem štirih barv das Vierfarbenproblem
med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
po vseh štirih auf allen vieren
v štirih zvezkih vierbändig
s štirimi konji vierspännig
s štirimi sedeži viersitzig
s štirimi strunami glasba viersaitig
s štirimi vrati viertürig
model s štirimi vrati der Viertürer
s štirimi zvezdicami Viersterne-
s štirimi stavki glasba viersätzig
z vsemi štirimi mit allen vieren
braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

štúliti (-im)

A) imperf. (dodajati, pristavljati) aggiungere, mettere, ficcare

B) štúliti se (-im se) imperf. refl. introdursi, infiltrarsi, insinuarsi, accodarsi:
kar naprej se štuli v našo družbo cerca sempre di intrufolarsi nella nostra compagnia
štuliti se komu za razsodnika voler per forza fare da arbitro
štuliti se okrog žensk correre dietro alle donne, alle gonnelle, fare il cascamorto

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

ták¹ (-a -o)

A) adj.

1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

Tasse, die, (-, -n) skodelica; er hat nicht alle Tassen im Schrank figurativ manjka mu eno kolesce; trübe Tasse figurativ dolgočasnež, mrtvak

Teil¹, der, del, (Anteil) delež; Person in einem Verhältnis: stran (der gebende Teil stran, ki daje, alle Teile vse strani); Recht im Verfahren: stranka (v postopku), (belangter Teil tožena stranka); elektronische Datenverarbeitung zlog; zum Teil delno, deloma; beide Teile obe strani; der größte Teil večina; zum großen/größten Teil večinoma; sich sein Teil denken misliti si svoje; ich für mein(en) Teil kar se mene tiče