bilboquet [bilbɔkɛ] masculin (igra) kroglolovka (s katero se lovi preluknjana krogla na priostreno paličico)
c'est plus fort que de jouer au bilboquet to pa ni tako enostavno! (izraža občudovanje, začudenje)
Zadetki iskanja
- bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.
- binōcolo m
1. daljnogled
2.
col binocolo! pren. kje pa!, sploh ne! - biodizel samostalnik
(gorivo) ▸ biodízelproizvodnja biodizla ▸ biodízelgyártáspridobivanje biodizla ▸ biodízel előállításavsebnost biodizla ▸ biodízeltartalompridelava biodizla ▸ biodízel-előállítástovarna biodizla ▸ biodízelüzemproizvajalec biodizla ▸ biodízelgyártóuporabljati biodizel ▸ biodízelt használčisti biodizel ▸ tiszta biodízelV Nemčiji je mogoče kupiti biodizel na približno 200 črpalkah, v Avstriji pa na 80. ▸ Németországban mintegy 200, Ausztriában pedig 80 töltőállomáson lehet biodízelt vásárolni. - biografija samostalnik
1. (umetniško delo) ▸ életrajzneavtorizirana biografija ▸ nem engedélyezett életrajzliterarizirana biografija ▸ irodalmi életrajzavtorizirana biografija ▸ engedélyezett életrajzromansirana biografija ▸ regényes életrajzpisec biografije ▸ életrajzírónapisati biografijo ▸ életrajzot írfiktivna biografija ▸ fiktív életrajzpisanje biografije ▸ életrajzírásekranizacija biografije ▸ életrajz megfilmesítéseavtor biografije ▸ biográfia szerzőjeuradna biografija ▸ hivatalos életrajzZaložba nadaljuje izdajanje biografij in avtobiografij svetovnih glasbenih zvezd. ▸ A kiadó folytatja a világhíres zenészek életrajzainak és önéletrajzainak a kiadását.
Oktobra letos pa bo v ameriške kine prišla nova biografija v režiji Dannyja Boyla. ▸ Idén októberben elkezdik vetíteni az amerikai mozikban a Danny Boyl által rendezett új életrajzi filmet.
2. (o preteklih dosežkih) ▸ biográfia
Po prihodu v zapor so jih najprej fotografirali, nato pa so od njih zahtevali celotno biografijo, od otroštva do aretacije. ▸ A börtönbe érkezésüket követően először lefényképezték őket, majd a gyermekkoruktól a letartóztatásig terjedő teljes életrajzot kértek tőlük.
Je nekdanji slovenski reprezentant s pestro nogometno biografijo (igral je v štirih državah). ▸ Színes labdarúgó-biográfiával rendelkező szlovén válogatott (négy országban játszott). - bisellium -iī, n (bi in sella) čudovito izdelan dvosedežni stol, na katerem pa je lahko sedela le ena odlična oseba: Varr.
- bistroumni nesmisel stalna zveza
lahko izraža negativen odnos (o nelogični izjavi) ▸ okos ostobaság, oximoron
Preprosto starševstvo je seveda bistroumni nesmisel, saj preprosti otroci ne obstajajo. ▸ Az egyszerű nevelés természetesen oximoron, mert egyszerű gyerekek nem léteznek.
To, da revni živijo v lepih, velikih hišah, pa je bistroumni nesmisel. ▸ Az, hogy a szegények szép, nagy házakban élnek, az okos ostobaság.
Sopomenke: oksimoron - Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod
I. adj.
1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.
2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.
3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.
— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)
1. = Bitinka: O.
2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel. - bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata - bíti (sem) ser; estar
ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día - biti blažen med ženami frazem
(o družbi žensk) približek prevedka ▸ körülrajongják a nők
Kot športnik je bil vedno obkrožen z moškimi, danes pa je blažen med ženami. ▸ Sportolóként mindig férfiak vették körül, ma pedig körülrajongják a nők. - biti cepljen proti čemu frazem
1. lahko izraža negativen odnos (o neobstoječi lastnosti) ▸ be van oltva ellene, hidegen hagyja, immunis rá
Njegovi serviserji pa očitno sodijo med tiste, cepljene proti hitrosti, saj je avto pokvarjen že tri leta. ▸ Az autószerelői nyilván azok közé tartoznak, akiket hidegen hagy a sebesség, hisz az autó már három éve lerobbanva áll.
Med nepoučenimi so seveda daleč spredaj Američani, ki so očitno še dodatno cepljeni proti splošni izobrazbi. ▸ A tanulatlanok között persze az amerikaiak viszik a prímet, akik, úgy tűnik, még inkább be vannak oltva az általános műveltség ellen.
2. (neobčutljiv; odporen) ▸ immunis rá, hidegen hagyja, be van oltva ellene
Podobno krasnih obljub smo Slovenci doslej dobili že kar precej, zato bi bili lahko že cepljeni proti lahkovernosti. ▸ Mi, szlovénok már eddig is számos hasonlóan csodás ígéretet kaptunk, így akár már immunisak is lehetnénk a hiszékenységre.
Primorci so že cepljeni proti tej razpravi, saj so jo preštudirali na številnih konkretnih primerih. ▸ A Tengermellék lakosait már hidegen hagyja ez a vita, mivel számos konkrét eset kapcsán foglalkoztak a kérdéssel. - biti stvar diskusije frazem
(o različnih mnenjih) ▸ vita tárgya
Kakšne vrste energenta uporabljati v elektrarni, pa je stvar diskusije. ▸ Az, hogy milyen típusú energiát használjunk egy erőműben, vita tárgyát képezi.
Na podlagi katerih podatkov je policijski sindikat prišel do tega sklepa, je stvar diskusije. ▸ Az, hogy a rendőrszakszervezet milyen adatok alapján jutott erre a következtetésre, vita tárgyát képezi. - bivša samostalnik
(nekdanja partnerica) ▸ ex, ex-barátnő, volt barátnő, excsajnjegova bivša ▸ volt barátnőjeNeki fant mi je na primer ves čas govoril, da je bila pa njegova bivša res prava. ▸ Az egyik srác például állandóan arról beszélt, hogy az exe tényleg az igazi volt.
Če reče moški, da je bil seks z bivšo slab, zanesljivo laže. ▸ Ha egy férfi azt mondja, hogy az ex-barátnőjével rossz volt a szex, biztosan hazudik.
Videti svojega dragega med neobveznim in čisto prijateljskim pogovorom z njegovo bivšo je lahko izredno pomirjujoče. ▸ Látni a kedvesedet egy kötetlen és teljesen baráti beszélgetés közben a volt barátnőjével rendkívül megnyugtató tud lenni. - bivši samostalnik
(nekdanji partner) ▸ ex, ex-barát, volt barát, expasinjen bivši ▸ volt barátja, expasijamoj bivši ▸ exem, ex-barátomTudi moj bivši me je poklical in sem ga ostro zavrnila. ▸ Az exem is felhívott, de szigorúan visszautasítottam.
Igralka pa je celo najela telesnega stražarja, ki pazi na varno razdaljo med njo in njenim bivšim. ▸ A színésznő még testőrt is fogadott, aki ügyel a biztonságos távolságra közte és exe között.
Njen bivši si je nato precej hitro našel novo partnerico. ▸ Az expasija azután elég gyorsan talált új barátnőt. - bizmutov subsalicitat stalna zveza
farmacija (zdravilo) ▸ bizmut-szubszalicilát
Bizmutov subsalicilat, netopen kompleks trivalentnega bizmuta in salicilata, se lahko uporablja pri blagih do zmernih primerih, vendar pa teoretično lahko pride do zastrupitve s salicilatom. ▸ A bizmut-szubszalicilát a háromértékű bizmut és a szalicilát oldhatatlan komplexe. Enyhe vagy közepesen súlyos esetekben alkalmazható, de elméletileg előfordulhat szalicilátmérgezés. - blagodejen pridevnik
1. (koristen ali prijeten) ▸ jótékony, kedvezőblagodejen učinek ▸ jótékony hatás, kedvező hatásblagodejen vpliv ▸ jótékony hatásblagodejna kopel ▸ jótékony hatású fürdőblagodejna masaža ▸ jótékony hatású masszázsblagodejna senca ▸ jótékony árnyék, kellemes árnyékblagodejna tišina ▸ jótékony csendblagodejen za zdravje ▸ egészségre jótékony hatásúblagodejen za kožo ▸ bőrre jótékony hatásúblagodejen za telo ▸ testre jótékony hatásúblagodejen vpliv na kaj ▸ jótékony hatású valamire, jótékonyan hat valamirePsihološki blagodejni vplivi vadbe se zmanjšajo, če vadbo spremljajo pritisk, stres in pretirana tekmovalnost. ▸ A testmozgás kedvező pszichológiai hatásai csökkennek, ha azt presszionálás, stressz és túlzott rivalizálás kíséri.
2. (o izboljšanju stanja) ▸ jótékony, kedvező
Znižanje obrestne mere je imelo blagodejni učinek na delniške trge, pa čeprav za kratek čas. ▸ A kamatcsökkentés, ha rövid időre is, de kedvezően hatott a részvénypiacokra. - Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika
- blebetati glagol
(nesmiselno govoriti) ▸ fecseg, karattyol, locsog, hablatyolblebetati neumnosti ▸ hülyeségeket fecsegneprestano blebetati ▸ szakadatlanul fecsegnepremišljeno blebetati ▸ meggondolatlanul fecsegnepovezano blebetati ▸ összefüggéstelenül hablatyolnehati blebetati ▸ abbahagyja a karattyolástzačeti blebetati ▸ fecsegni kezdBlebetal je same nesmisle brez repa in glave. ▸ Összevissza fecsegett.
Pa kaj nekateri tukaj blebetate neumnosti. ▸ Hogy egyesek itt miféle hülyeségeket hordanak össze! - blejati glagol
1. (o oglašanju ovc) ▸ bégetovce blejajo ▸ a bárányok bégetnekNa ograjenem pašniku bleja kar lepa tridesetglava čreda. ▸ A bekerített legelőn egy szép, harmincfős nyáj béget.
2. (o zvoku, podobnem ovčjemu) ▸ béget
Gledal je Marjory, ki je ponovno začela blejati od smeha. ▸ kontrastivno zanimivo Nézte Marjoryt, aki újra pukkadozni kezdett a nevetéstől.
3. izraža negativen odnos (govoriti; izražati) ▸ szajkóz
Nekateri člani vlade pa še kar blejajo neoliberalne floskule o nevmešavanju države v gospodarstvo. ▸ A kormány néhány tagja pedig egyre csak szajkózza a neoliberális frázisokat arról, hogy az állam nem avatkozik be a gazdaságba.
V resnici smo sužnji zaslona, ki bleja neumnosti. ▸ Valójában hülyeségeket szajkózó képernyőrabszolgák vagyunk.