Franja

numerius 3 (numerus) k številu sodeč, številčen, številski: aestimatio Iul. Val.

nummulārius 3 (nummulus) k menjavi denarja sodeč, za menjavo denarja, menjalen: mensa Dig. Od tod subst.

1. nummārius -iī, m
a) denarni, menični mešetar: Mart., Suet., Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.), Ambr., Vulg.
b) novčni nadzornik, denarni kontrolor, tj. uradnik, ki je preizkušal srebro, preden se je kovalo: Petr.

2. nummulāria -ae, f (sc. ars) novčna, denarna umetnost: Isid.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nuzzle [nəzl]

1. neprehodni glagol
riti (prašič; in po, for za čem)
potisniti nos, rilec (into v)
drgniti z nosom, rilcem (against)
pritisniti se (to h komu)
figurativno upognjeno hoditi

2. prehodni glagol
razriti, z rilcem izkopati; pritisniti se h komu; pritisniti (otroka) k sebi; dati obroček v nos (svinji itd.)

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

ob-moveō -ēre (ob in movēre) spraviti (spravljati), potisniti (potiskati) k čemu, prinesti (prinašati), ponuditi (ponujati), darovati: fertum Iovi ommoveto et mactato sic: „Iupiter, te hoc fercto obmovendo bonas preces precor, uti sis volens propitius mihi liberisque meis domo familiaeque meae mactus hoc ferto“ Ca., ubi exta prosecta erunt, Iano struem commoveto mactatoque item, uti prius obmoveris; Iovi ferctum obmoveto mactatoque item, uti prius feceris Ca., item Iano vinum dato et Iovi vinum dato, item uti prius datum ob struem obmovendam et fertum libandum Ca., item esto item cultro facito struem et fertum uti adsiet: inde obmoveto Ca., obmoveto, pro admoveto dicebatur apud antiquos, ut alia, quae supra relata sunt Fest.

ob-nātus 3 (*obnāscī) priras(t)el k čemu, zras(t)el ob čem: z dat.: obnata ripis salicta L.

obnòćiti òbnoćīm
I.
1. prenočiti, leči k počitku: gdje obnoće, ne osvanu
2. dati nočni počitek: obnoćiti vojsku dati nočni počitek vojski, vojakom
II. obnoćiti se
1. znočiti se
2. leči k počitku: obnoći se sa družinom u manastiru

ob-rēpō -ere -rēpsī -rēptum (ob in rēpere)

1. plaziti se k čemu, do česa, priplaziti se, skrivaj se (pri)bližati, plaziti se v kaj, prikrasti se, oblesti, izpodlesti (spodlesti), zalesti (zalez(ov)ati), prestreči (prestrezati), presenetiti (presenečati), nenadoma ali nepripravljenega koga napasti (napadati); abs.: o. mediā nocte Tib., Gallos in obsidione Capitolii obrepentes per ardua depulerat Gell.; z dat.: feles obrepunt avibus Plin.; metaf.: mors obrepit interim Pl., obrepsit dies Ci., o. ad honores Ci. nezakonito, s prevaro priti do častnih služb, obrepta petitio Cod. Th., nullae imagines obrepunt in animos dormientium extrinsecus Ci., senectus adulescentiae obrepit Ci. starost neopažena sledi mladosti, longo operi fas est obrepere somnum H. da se prikrade (= da sledi), vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph.; impers.: ignoratione obreptum est, ut … zgodilo se je neopaženo (ne da bi bil kdo opazil).

2. occ. (pre)slepiti, pretentati, (pre)varati, ukaniti (ukanjati): obrepsisse videtum Servio falsa … significatio Gell.; z acc.: tu me imprudentem obrepseris Pl.; impers. pogosto: Icti.

observation [ɔpsɛrvasjɔ̃] féminin opazovanje; izpolnjevanje, ravnanje (po pravilih, zakonih itd.); opazka, opomba; opomin k redu

observation armée znanstveno opazovanje s pomočjo instrumentov
observation météorologique vremensko opazovanje
observation de la loi izpolnjevanje zakona
poste masculin d'observation opazovalno, kontrolno mesto
être, se tenir en observation prežati, biti na preži
faire une observation à un enfant opomniti otroka (k redu)
mettre un malade en observation skrbno opazovati potek bolezni pri bolniku

oc-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k occurrere)

1. srečevati, na(s)proti iti, stopati, napadati, ustavljati se: Lucr., Plin., Gell. idr., capro V., fugientibus T., gladio ocius occursat C.

2. pritekati, urno prihajati k čemu, bližati se čemu: huc Plin., portis L., numinibus Plin. iun.; star. z acc.: me occursant multae Pl. hodijo nadme, nadlegujejo me.

3. metaf.
a) upirati (se), del(ov)ati proti, nasprotovati: inter invidos, occursantes, factiosos S., occursare fortunae Plin. iun.
b) pred duha stopati, na misel (na pamet) prihajati: occursant animo mea scripta Plin. iun.; tudi brez animo: Plin. iun.

occursōrius 3 (occursor) k sreč(ev)anju (srečavanju, hoji na(s)proti) sodeč: potio Ap. požirek pred obedom.

odazívati odàzīvām
I.
1. klicati k sebi
2. odzdravljati
II. odazivati se odzivati se

odàzvati odazòvēm
I.
1. poklicati: odazvati koga na stranu
2. odpoklicati, poklicati k sebi: bog ga je odazvao
3. odzdraviti: odazvati komu dobro jutro
II. odazvati se
1. odzvati se: ja sam se odazvao pozivu; odjek se odazvao
2. uslišati: odazvati se čijoj molbi uslišati prošnjo nekoga

odmètati òdmećēm
I.
1. odmetavati
2. nagovarjati k odpadu, k uporu: hajduci zašavši po selima stanu narod odmetati
II. odmetati se
1. odpadati od postave, od zakona
2. ekspr. odhajati med hajduke, v ilegalo: odmetati se u hajduke

òdmetnuti -nēm
I.
1. odvreči: odmetnuti što od sebe
2. nagovoriti k odpadu, k uporu: što odmetnu tebe u hajduke
II. odmetnuti se
1. odpasti od postave, od zakona, upreti
2. oditi med hajduke, v ilegalo: odmetnuti se od zakona; odmetnuti se u hajduke

okéy

A) adj. buono, eccellente, o. k.

B) adv. bene, benissimo, o. k.

okùjisati -išēm (t. okumak) vabiti k molitvi: na munari okujiše hodža

opamećívati opamèćujēm
I. učiti koga pameti: opamećivati koga
II. opamećivati se prihajati k pameti

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.