Franja

Zadetki iskanja

  • laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno
  • Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje
  • legen

    1. položiti; postaviti; dati; Karten: igrati pasjanso, (wahrsagen) prerokovati iz kart; Feuer legen podtakniti ogenj; Eier legen Hennen: nesti jajca, nesti, Tierkunde odlagati jajčeca; Kartoffel, Zwiebeln: saditi; die Haare legen naviti lase; Wert/Gewicht legen auf dajati/pripisovati vrednost/težo (čemu)

    2. sich legen aufs Bett usw.: leči, legati, uleči se, zlekniti se; Nebel: legati; (nachlassen) Wind usw.: poleči se, unesti se; sich zu Bett legen iti spat; sich vor Anker legen [Schiffahrt] Schifffahrt zasidrati se; sich auf die Lauer legen/sich in den Hinterhalt legen postaviti zasedo/postaviti se v zasedo; sich ins Zeug legen energično se zavzeti legen an položiti ob, nasloniti ob; an die Kette legen prikleniti, dati na verigo; legen auf einen Tag določiti za nek dan; in Asche legen upepeliti; in Falten legen nagubati, Stirn: namrščiti; ins Grab legen položiti v grob; in Ketten legen dati/vkovati v verige; um die Schultern legen ogrniti okrog ramen; von sich legen odložiti; zur Last legen obdolžiti/dolžiti (česa)
  • Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi
  • liegen (lag, gelegen)

    1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

    2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

    3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

    4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

    5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen[fernliegen] fern liegen
  • Lohn, der, (-/e/s, Löhne) plačilo (tudi figurativ); für Arbeiter: mezda; in Lohn und Brot stehen biti v službi; um Lohn und Brot bringen spraviti ob službo; seinen Lohn bekommen dobiti zasluženo plačilo ( figurativ kazen)
  • lok2 [ó] moški spol (-a …)

    1. oblika: der Bogen; (krivina) die Schweifung, der Schwung

    2. gradbeništvo, arhitektura der Bogen (rastoči einhüftiger, eliptični elliptischer, povišani/dvignjeni gestelzter), -bogen (deteljičasti Kleeblattbogen, hrbtičasti Kielbogen, košarasti Korbbogen, konveksni Konvexbogen, konzolni Kragsturzbogen, Konsolbogen, križiščni Vierungsbogen, krožni Kreisbogen, z lestvico Gradbogen, mostni Brückenbogen, nazobčani Zackenbogen, oporni Strebebogen, oprožni Gurtbogen, pahljačasti Fächerbogen, parabolični Parabelbogen, plamenasti Flammenbogen, ploski Flachbogen, podkvasti Hufeisenbogen, polkrožni Rundbogen, premostitveni Überfangbogen, prosti Schwibbogen, ramenski Schulterbogen, razbremenilni Entlastungsbogen, rešetkasti Fachwerkbogen, segmentni Stichbogen, Segmentbogen, slepi Blendbogen, suličasti Lanzettbogen, šilasti Spitzbogen, trilistni [Dreipaßbogen] Dreipassbogen, tudorski Tudorbogen, zastorasti Vorhangbogen, vratni Torbogen)
    šablona za loke der Lehrbogen
    dolžina loka die Bogenlänge
    razpetina loka die Bogenweite
    višina loka die Stichhöhe, die Stichpfeilhöhe

    3. strelski: der Bogen, -bogen ( športtekmovalni Turnierbogen)

    4. na cesti: (zavoj) die Kurve, der Bogen

    5. živalstvo, zoologija, anatomija, psihologija der Bogen, -bogen (čeljustni Kieferbogen, goltni Gaumenbogen, rebrni Rippenbogen, refleksni Reflexbogen, škržni Kiemenbogen)

    6.
    tehnika transportni lok der Förderbogen
    tehnika cevni lok der Winkel
    elektrika drsni kontaktni lok der Kontaktring
    tehnika pri traktorjih: varnostni lok der Schützbügel, Sicherheitsbügel, Überrollbügel
    šport pri surfu: der Gabelbaum

    7.
    v loku im Bogen
    figurativno v loku vreči ven/leteti ven im hohen Bogen hinauswerfen/hinausfliegen
    prenapeti lok den Bogen überspannen, den Bogen zu straff spannen
    v velikem loku se izogniti Xu einen Bogen um X machen
    | ➞ → refleksni lok
  • lucido1 agg.

    1. svetel; čist

    2. sijajen, bleščeč

    3. pren. jasen, bister:
    mente lucida bister um
  • Lüge, die, (-, -n) laž; eine faustdicke Lüge debela laž; eine fromme Lüge pobožna laž; jemanden Lügen strafen postaviti (koga) na laž; nie um eine Lüge verlegen sein vedno se domisliti kake laži/lagati kot pes teče; Lügen haben kurze Beine laž ima kratke noge
  • mač|ek1 moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
    obuti maček der gestiefelte Kater
    figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
    maček v žaklju die Katze im Sack
    kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
    spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
    režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
    kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um
  • malefactor -ōris, m (malefacere) zločinec, hudodelec, malopridnež: malefactorem amitti satius quam relinqui benefic[i]um Pl., ad vindictam malefactorum Vulg.
  • manj malo

    1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
    manj in manj/čedalje manj immer weniger
    nekaj manj etwas weniger
    malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger

    2.
    bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
    nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …

    3.
    manj kot weniger als
    (nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)

    4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)

    5.
    čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
    čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …

    6.
    malo manj kot (malodane) beinahe
  • mar3 (skrb):
    biti mar (brigati) angehen, kümmern (to mi je malo mar das geht mich wenig an, to ti nič mar das geht dich nichts an, kaj ti mar? was kümmert dich das?); grämen (mar mi je! das soll mich wenig grämen); (brigati se) sich kümmern um (govorice mi niso mar/za govorice mi ni mar um Gerede habe ich mich noch nie gekümmert); sich Gedanken machen um
    na mar priti: to mu še na mar ne pride das fällt ihm nicht im Traum ein
  • maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
    krvno maščevanje die Blutrache
    načrt za maščevanje der Racheplan
    obljubiti maščevanje Rache schwören
    terjati maščevanje nach/um Rache schreien
    … maščevanja Rache-
    (angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
    želja po maščevanju Rachegedanken množina
  • mēdix (meddix) -icis, m (osk. meddíss; nastalo iz modus (iz *medos) in dicere; *medo-deicos > *medo-dics > med(d)ix „pravosodnik“ (prim. tudi iu-dex), osk. oblastnik, s polnim izrazom m. tūticus (prim. osk. touto narod, mesto), torej narodni svétnik) glavar zveze kampan(ij)skih mest, zvezni glavar, najvišji oblastnik v Kampaniji: summus ibi capitur meddix: occiditur alter Enn., medix tuticus, qui summus magistratus apud Campanos est L., nec procul inde in occulto Marius Alfius medix tuticus — [is] summus magistratus erat Campanis L., praeerat Statius Mettius missus ab Cn. Magio Atellano, qui eo anno medix tuticus erat L., Sufes dict[us Poenorum ma]gistratus, ut Oscor[um meddix tuticus] Fest., meddix apud Oscos nomen magistratus est; Ennius: „Summus ibi capitur meddix: occiditur alter“ P. F.
  • mehr

    1. več (mehr Kinder, Mehl več otrok, moke); je mehr čim več; mehr als genug več kot dovolj; mehr sein als biti več kot; nicht mehr ne več; nichts mehr nič več; etwas mehr nekaj več, malo več; nie mehr nikoli več; er ist nicht mehr ni ga več

    2. še; nur mehr samo še; einmal mehr še enkrat; und anderes mehr in še drugo

    3. bolj; mehr und mehr bolj in bolj; fehlen, zusagen, nachdenken: mehr denn je bolj kot sploh kdaj; um so mehr tem bolj; um so mehr, als tembolj, ker; mehr oder weniger bolj ali manj nichts mehr und nichts weniger als nič več in nič manj kot; mehr tot als lebendig komaj še živ
  • Mehrfache, das, Mehrfaches Mathematik večkratnik; um ein Mehrfaches (kar) nekajkrat; auf das Mehrfache vergrößern nekajkrat povečati
  • meinetwillen: um meinetwillen zaradi mene, za mene
  • mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

    se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
    mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
    mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
    mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
    se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
    se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
    ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
    je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
    de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
    mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
    il se mêle de tout v vse se vtika
    le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
    depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
    se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir
  • meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
    danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
    gorje meni! o weh!
    kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
    meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
    po meni je es ist um mich geschehen