Franja

bòj combat moški spol , lutte ženski spol , bataille ženski spol

krvav boj combat sanglant
razredni boj lutte ženski spol des classes
brez boja sans coup férir
boj za obstanek la lutte pour l'existence, la lutte pour la vie
boj na življenje in smrt combat moški spol (ali lutte ženski spol) à mort, combat à outrance
boj na nož lutte ženski spol au couteau

bòj (bôja) m

1. lotta, combattimento; battaglia:
oborožen boj lotta armata
krvav boj lotta cruenta
boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
pasti v boju cadere combattendo

2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
politični boj lotta politica
boj med mnenji scontro di opinioni
razredni boj lotta di classe

3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
volilni boj campagna elettorale
boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

4. šport. gara, disputa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smrtni boj agonia
biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
boj za naslov la disputa di un titolo
hist. investiturni boj lotta per le investiture
boj proti mamilom guerra contra la droga

bojeváti se to fight, to struggle (z with, proti against); to combat, to battle; to contest; to contend (z with)

bojeváti se za koga to fight for someone
bojeváti se za kak ideal to fight for an ideal
bojeváti se za svoje življenje to fight for one's life
bojeváti se do konca, do odločitve to fight to a finish, to fight it out
bojeváti se do kraja to fight to the bitter end
bojeváti se na življenje in smrt to fight for dear life
bojeváti se za vsako ped zemlje to contest every inch of ground
bojeváti se na strani koga to fight on the side of someone

bojeváti se (-újem se) imperf. refl. combattere, lottare, battersi (tudi ekst.):
bojevati se za svobodo combattere, lottare per la libertà
bojevati se za pravico battersi, lottare per la giustizia
vse življenje se je bojeval z revščino tutta la vita ebbe a lottare contro la miseria

bolsa ženski spol žep; mošnja, denarnica, listnica; vrečka; ženska torbica; tul(ec)

bolsa de papel papirnata vrečka
bolsa rota (fig) zapravljivec
alargar (estirar la) bolsa globoko v žep seči
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
hacer bolsas vrečo delati (obleka)

bórba fight; fighting; struggle; strife; contest; (tekmovanje) competition

po ostri bórbi after sharp fighting
bórba moža proti možu hand-to-hand fighting
bórba na življenje in smrt life-and-death struggle
bórba na nož skin-game, fight to the finish
bórba za obstanek, za življenje struggle for life (ali for existence)
surova bórba a rough-and-tumble
volilna bórba election campaign
vroča bórba a ding-dong fight
izločiti iz bórbe to put someone out of action; to knock someone out
pasti v bórbi to be killed in action
začeti bórbo to start a fight

bórba (-e) f

1. lotta (tudi pren.):
borba na življenje in smrt lotta all'ultimo sangue

2. (idejno motiviranje, spopadanje) lotta, scontro:
politična borba lotta politica

3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta:
volilna borba lotta elettorale
biol. borba za obstanek lotta per la sopravvivenza

bóren pauvre, misérable, piètre, minable

imeti borno življenje mener une existence minable (ali pauvre, misérable)

boríti se (telesno) to fight; šport to fence; figurativno to conflict, to battle, to war; (meriti se) to contend, to cope (z with); to contest; (upirati se) to resist, to combat, to withstand; (konkurirati) to compete (z with), to vie (with someone for something), to rival (in something); (stremeti za) to strive for

boríti se za to struggle for
boríti se za koga (figurativno zastarelo) to break a lance for someone
boríti se za golo življenje (figurativno) to live from hand to mouth, to struggle to make ends meet, to struggle to survive
boríti se proti močnejšemu to fight against the odds
boríti se s seboj to be undecided
boríti se s smrtjo to struggle with death, to suffer one's last agony, to suffer the pangs of death
boríti se na vse kriplje, z vsemi sredstvi to fight tooth and nail
boríti se s težavami to contend with difficulties
boríti se z velikimi težavami to labour under great difficulties
boríti se z valovi to battle against the waves
boríti se z vetrom to battle against the wind
do zadnjega (diha) boríti se to fight till the last gasp

boríti se (-ím se) imperf. refl.

1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno

3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco

borsa¹ f

1. torba; mošnja:
la borsa della spesa nakupovalna torba
borsa da viaggio potovalka
borsa da tabacco mošnjiček za tobak
borsa dell'acqua termofor
borsa da ghiaccio vrečica za led
borsa diplomatica diplomatski kovček

2. ekst. mošnja, denar:
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
avere la borsa piena, vuota imeti polno, prazno mošnjo
aprire, sciogliere la borsa odpreti denarnico, razvezati mošnjiček
chiudere, stringere la borsa varčevati, skopariti
mungere, vuotare la borsa di qcn. molsti, izkoriščati koga
toccare qcn. nella borsa prositi koga za denar
pagare di borsa propria plačati iz lastnega žepa

3.
borsa di studio štipendija

4. premija, denarna nagrada (pri boksu)

5.
borsa di pastore bot. plešec (Capsella bursa pastoris)

6. anat. mošnja, vreča:
borsa scrotale mošnja
la borsa del canguro kengurujeva trebušna vreča

7. mešiček:
avere le borse sotto gli occhi imeti mešičke pod očmi, imeti nabrekle veke

8. pren. dolgčas; mora, dolgočasnež, tečnež:
che borsa! kakšen dolgčas!

bouillir* [bujir] verbe intransitif vreti, kipeti; verbe transitif, familier prevreti, prekuhati

eau féminin bouillie zavreta voda
l'eau bout voda vre
avoir de quoi faire bouillir sa marmite imeti dovolj za življenje
faire bouillir à petit feu na majhnem ognju kuhati
faire bouillir, (familier) bouillir du linge prekuhati perilo
faire bouillir quelqu'un (figuré) razbesniti, razkačiti koga
ça me fait bouillir to me ogorči, razkači
bouillir de colère, d'impatience peniti se od jeze, tresti se od nestrpnosti

bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

bourse d'études študijska štipendija
bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
cotation féminin en bourse notiranje na borzi
cours masculin de bourse borzni tečaj
la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
la bourse ou la vie! denar ali življenje!
avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem

bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone

braníti defender

braniti se defenderse oponer resistencia (proti a)
braniti komu (da bi kaj naredil) impedir a alg hacer a/c
kdo mu bo to branil? ¿quién va a impedirselo?
braniti se z vsemi močmi defenderse con todas sus fuerzas
braniti svoje življenje (svojo kožo) defender su vida (su pellejo)

brezdélen ocioso; desocupado; inactivo; holgazán

brezdelno življenje vida f haragana
biti brezdelen (ne delati) ociarse

brezgrájen (-jna -o) adj. knjiž. impeccabile, ineccepibile, irreprensibile, perfetto:
brezgrajno življenje vita irreprensibile
brezgrajna obleka abito impeccabile

brodolom samostalnik
1. (potop ladje) ▸ hajótörésNa ladji doživi brodolom ter kot edini preživeli pristane na samotnem tropskem otoku. ▸ Hajója hajótörést szenved, és ő egyedüli túlélőként partra vetődik egy lakatlan trópusi szigeten

2. (o neuspešni aktivnosti) ▸ hajótörés, csőd, hatalmas vereségPozneje se je poročil, a zakon je doživel brodolom. ▸ Később megnősült, de a házassága hajótörést szenvedett.
Poklicna pot, ki jo je izbral, se je izjalovila, njegovo osebno življenje se je končalo s čustvenim brodolomom. ▸ Az általa választott pálya semmivé foszlott, a magánélete érzelmi csődbe jutott.
Pravi brodolom so v Saporu doživeli slovenski skakalci. ▸ A szlovén síugrók hatalmas vereséget szenvedtek Szapporóban.

caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

I. act.

1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

— II. pass.

1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

3. met.
a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.

caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)

1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.

2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.

3. pren. božanski =
a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
b) cesarski: Cod. Th.