Franja

rása race ženski spol

bela (črna, rumena) rasa race blanche (noire, jaune)
križanje ras croisement moški spol entre races
mešana rasa race mélangée (ali mixte, hybride)

rása (-e) f

1. razza:
bela, rumena, črna rasa razza bianca, gialla, nera
mešanje ras mescolanza di razze

2. zool. razza

3. razza; stirpe, schiatta; generazione

rása raza f

bela (črna, rumena) rasa raza blanca (negra, amarilla)
mešanje ras mezcla f de razas

ratto³ m zool. podgana:
ratto comune črna podgana (Rattus rattus)
ratto delle chiaviche (topo di chiavica, surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)

raza ženski spol rod, pleme, rasa; izvor, pokolenje

raza amarilla (blanca, negra) rumena (bela, črna) rasa

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom

redkev samostalnik
1. Raphanus (rastlina) ▸ retekSopomenke: redkvica
Povezane iztočnice: bela redkev, njivska redkev, oljna redkev, vrtna redkev, črna redkev

2. (plod) ▸ retekSopomenke: redkvica

rêdkev botanika radis moški spol

rdeča (črna) redkev radis rouge ali rose (noir)

registratore

A) agg. (f -trice) registracijski, registriren, ki registrira:
barometro registratore registrirni barometer

B) m

1. hist. registrator

2.
registratore del suono magnetofon
registratore a cassette kasetni magnetofon
registratore di cassa trgov. registrirna blagajna
registratore di volo (scatola nera) aero črna skrinjica

3. admin. registrator

repic|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Rübsame; der Rübsen; (črna ogrščica) Schwarzer Senf
oljna repica der Öl-Rübsen
Brassica napus: der Raps
divja repica (plešec) Gemeines Hirtentäschel

reprobate [réprəbeit]

1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben

2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje

requiem [rekɥijɛm] masculin rekviem, molitev za umrle

messe féminin de requiem maša zadušniča, črna maša; musique uglasbeni del maše zadušnice
le Requiem de Mozart Mozartov Rekviem
il a un visage, une face, un air de requiem (familier) videti je kot Krist na križu
chanter un requiem peti rekviem

reserva ženski spol rezerva; pridržek; previdnost; hramba; molčečnost, prikrivanje; preužitek; zadržanost, takt

reserva territorial črna vojska
a reserva skrivaj, tiho
a reserva de z namenom da
en reserva v zalogi, v rezervi
sin reserva(s) brez pridržka; brez prikrivanja, naravnost, brez ovinkov
guardar la reserva biti diskreten (molčeč); spoštljivo s kom ravnati
proceder con reserva previdno postopati (ravnati)

restriction [rɛstriksjɔ̃] féminin utesnitev, omejitev; (namerno) zamolčanje; pluriel racioniranje (živil ipd.)

avec la restriction que ... z omejitvijo, da ...
sans restriction neomejeno; brezpogojno; popolnoma
restriction aux exportations, aux importations omejitev, zmanjšanje izvoza, uvoza
restriction de la production, des naissances zmanjšanje proizvodnje, rojstev
restriction de la liberté omejitev svobode
être soumis à des restrictions biti podvržen omejitvam
fairé des restrictions izraziti dvome, kritizirati
le marché noir est né des restrictions črna borza je nastala zaradi omejitve, racioniranja živil
pendant les restrictions v času, v dobi omejitev, racioniranja

rižota samostalnik
(jed) ▸ rizottóZvečer si lahko naredimo rižoto iz zelenjave. ▸ Este készíthetünk zöldséges rizottót.
Povezane iztočnice: milanska rižota, rižota po milansko, črna rižota

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

scatola f

1. škatla:
una scatola di biscotti, di fiammiferi škatla keksov, vžigalic
caratteri, lettere di scatola pren. velikanske črke
cibi in scatola konzerve
averne piene le scatole biti koga, česa čez glavo sit; pog. imeti koga, česa polno kišto
comprare qcs. a scatola chiusa pren. kupiti mačka v žaklju
levarsi, togliersi dalle scatole oditi, spraviti se izpod nog
rompere le scatole a qcn. pren. pog. koga nadlegovati

2.
scatola armonica, musicale glasba glasbena skrinjica
scatola cranica anat. lobanja
scatola di derivazione elektr. odcepna doza
scatola guida, scatola sterzo avto krmilni okrov
scatola nera tehn., aero črna skrinjica

Schaf, das, (-/e/s, -e) Tierkunde ovca; figurativ tutka; Kind: bacek; ein räudiges Schaf garjava ovca; das schwarze Schaf črna ovca

schiēna f

1. (anat.) hrbet; križ

2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu

schnöde

1. (nichtswürdig) umazan, gnusen, oduren, preklet; der schnöde Mammon ta zavrženi mamon (denar); schnöder Undank črna nehvaležnost

2. (geringschätzig) žaljiv, prezirljiv