strásten (-tna -o) adj.
1. appassionato, passionale, ardente, caldo; sviscerato:
strasten človek uomo, donna passionale
strastne besede parole appassionate
strasten objem un caldo abbraccio
strastna ljubezen amore sviscerato, appassionato, passionale
2. appassionato, fanatico, entusiasta; incallito:
strasten kadilec fumatore incallito
strasten lovec, ribič cacciatore, pescatore appassionato
strasten navijač tifoso fanatico
strasten ljubitelj glasbe un appassionato, un patito della musica
Zadetki iskanja
- stvár (-í) f
1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali
2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare
3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali
4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta
5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi
6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé - stvarítev (-tve) f creazione, opera:
kiparska stvaritev scultura
filmska, operna stvaritev film, opera
odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti - stvarjênje (-a) n creazione; ekst. creatura:
bibl. stvarjenje človeka, sveta la creazione dell'uomo, del mondo
človek je božje stvarjenje l'uomo è creatura di Dio
tako je od stvarjenja sveta così è da che mondo è mondo - súh (-a -o)
A) adj.
1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)
2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite
3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca
4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco
5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica
6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco
B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno - suròv (-óva -o) adj.
1. grezzo, greggio; vergine:
surova koža cuoio greggio
surova nafta (petrolio) greggio
surova svila seta greggia, seta cruda
surova volna lana greggia
2. crudo:
surova hrana cibo crudo
surovo meso carne cruda
3. (ki ni dokončno izdelan) greggio:
surova tkanina tessuto greggio
4. (nasilen) crudele, brutale, selvaggio, primitivo:
surov človek uomo crudele, brutale, primitivo
surovo zasliševanje interrogatorio brutale; ekst. terzo grado
surovi časi tempi selvaggi
5. pren. (neugoden, težaven) crudo, crudele:
surova zima inverno crudo
surova usoda destino crudele - suròv crudo ; (neobdelan) bruto ; (grobo obdelan) toscamente labrado ; (o kamnu) tosco, sin labrar ; fig inculto; grosero, tosco, zafio; brutal
v surovem stanju en bruto, sin elaborar
surov bombaž (volna) algodón m (lana f) en rama
surov človek bruto m, individuo m grosero
surov diamant (juta, sladkor) diamante m (yute m, azúcar m) en bruto
surovo jajce huevo m crudo
surove kože pieles f pl verdes, cueros m pl crudos
surova moč, sila fuerza f bruta
surovo maslo mantequilla f
surova svila seda f cruda
surovo usnje cuero m bruto
surovo jeklo (železo) acero m (hierro) m (en) bruto - svét1 world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe
na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas - svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - svobodni poklic moški spol freier Beruf
človek v svobodnem poklicu der Freiberufler, umetnik: der Freischaffende
v svobodnem poklicu freiberuflich - svobodnjak2 moški spol (-a …) (človek v svobodnem poklicu) der Freiberufler, ein freiberuflich Tätiger
- šestdeset|i [é] (-a, -o) der/die/das sechzigste
človek pri šestdesetih der Sechziger/ die Sechzigerin - šíkati se (-am se) impers. pog. addirsi, convenire, confarsi:
človek, kot se šika uomo perbene
tako govorjenje se ne šika mlademu človeku un discorso simile non si addice al giovane - širòk (-ôka -o) adj.
A)
1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio
2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet
B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari - šóla1 (-e) f
1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura
2. (poslopje ustanove) scuola
3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola
4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza - špírit (-a) m alcol etilico; spirito:
višnje v špiritu ciliege sotto spirito
gorilnik na špirit fornello a spirito, spiritiera
pog. človek za v špirit individuo conservatore, antiquato
farm. lesni špirit metanolo - štórast (neroden) fumbling, awkward; bearish, clumsy; cloddish
štórast človek awkward (ali clumsy) fellow - študíran
študiran človek hombre m letrado - študírati to study
on študira pravo he is studying for the bar, he is reading law
študírati vlogo to study a part
študiran človek an educated man - ták tel, pareil, de ce genre, de la sorte
tak človek un tel (ali pareil) homme, pareil homme, familiarno un homme comme ça
taki ljudje de telles gens
kot tak comme tel, en tant que tel, en cette qualité
tako je il en est ainsi
tako je na svetu ainsi va le monde
je kdo že videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?