Franja

inner² [ínə] samostalnik
notranji krog v tarči, zadetek v tarčo

innergewerkschaftlich sindikalni, v sindikatu, znotraj sindikata

innerhalb znotraj; einer Zeit: v roku, pred potekom (innerhalb von 10 Tagen v roku 10 dni, pred potekom 10 dni)

innerkirchlich v Cerkvi

innerorts v kraju

innerparlamentarisch parlamentaren, v parlamentu

innerparteilich strankarski, v stranki

innerstaatlich državen; v državi

innerstädtisch mestni, v mestu

innert v roku

innewohnen biti v, biti (čemu) imanenten

in-nō -āre -āvī

1. plavati v kaj; z acc. (pesn.): fluvium vinclis innabat Cloelia V. je plavala v reko, rapaces fluvios V. (o živalih), Stygios innare lacus V. voziti se po … ; metaf. izlivati se, iztekati se, teči v kaj: innans Maricae litoribus Liris H.

2. plavati na (po) čem: partim submersae, partim fluitantes et innantes beluae Ci., Nymphae innabant pariter fluctusque secabant V., innantibus beluis Suet.; z dat.: naviculae … innant aquae L., quo levior classis vadoso mari innaret T., pelago i. Sil., pueros fluviis innare docebit Col. poet., vel innare temere contextis ratibus parant Amm.

in nuce tujka latinsko

A) avv.

1. jedrnato, zgoščeno, strnjeno

2. v začetni fazi; naznačeno

B) agg. invar.

1. jedrnat, zgoščen, strnjen

2. začeten, šele naznačen

in-nūtriō -īre -īvī -ītum pri ali v čem vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati); pass. v čem (z)rasti: pessimis innutriri T. v vseh grehotah, armis Sen. ph., castris Sil., homo innutritus mari Plin. iun., amplis innutritus opibus Suet., bellicis laudibus Plin. iun., disciplinis Vell., liberalibus disciplinis Sen. ph., certis ingeniis immorari et innutriri (rediti se) oportet Sen. ph.

in-octavo [inɔktavo] masculin oktavni format; adjectif oktaven, v osminki pole

inòkosan -sna -o
1. sam, osamljen: osvrnem se i vidim se -a
2. sam zase živeč, ne v zadrugi, v individualnem gospodarstvu: živio je u planini inokosan
3. posamičen, posamezen: -a firma; inokosan sudac

inòkosnīk m kdor živi sam, v individualnem gospodarstvu, ne v zadrugi: katun se sastoji iz samih inokosnika

inòkosnōst ž, inòkoština ž
1. življenje v individualnem gospodarstvu, ne v zadrugi
2. samotnost, življenje brez stika z ljudmi

ìnokovati -ujēm živeti kot menih, živeti v samoti

in-olēscō -ere -olēvī -olitum

1. intr. (z)rasti na čem ali v čem, vrasti (vraščati) se, prirasti (priraščati): Col., germen docent inolescere udo libro (lubje) V., quo gurgite tradunt duritiem lapidum mersis inolescere ramis Sil.; metaf.: penitusque necesse est multa (mala) diu concreta modis inolescere miris V., inoleverat linguae vox Gell. beseda je bila prirasla = mu je ostala v spominu, in plures libros mendae indoles inolevit Gell. se je zakotila.

2. trans. vsaditi (vsajati), vcepiti (vcepljati): natura induit nobis inolevitque amorem nostri et caritatem Gell., mores inolescere Macr., nomen urbi inolitum Iul. Val.