Franja

sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.

sexāgie(n)s, num. adverbiale (sexāgintā) šestdesetkrat: sestertium sexagiens CI., C. šestdesetkrat po 100.000 sestercijev = šest milijonov sestercijev; tako tudi samo sexagiens (gl. sēs-tertius): bona ... Sexti Rosci, quae sunt sexagiens (sc. sestertium) CI. ki so vredna šest milijonov sestercijev. – Soobl. sexāgēsiēs: M.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sextupler [sɛkstüple] verbe transitif pošestkratiti, pomnožiti s šest; verbe intransitif šestkrat se povečati

les prix ont sextuplé en dix ans v desetih letih so se cene šestkratno povečale

sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.

2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinx Sfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.

3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre.

sguazzare v. intr. (pres. sguazzo)

1. čofotati

2. uživati v čem

3. pren. plavati:
sguazzare nell'abbondanza plavati v izobilju

4. obl. biti obilen, prevelik:
sguazza nelle scarpe, nel vestito čevlji, obleka so mu preveliki

shame¹ [šéim] samostalnik
sram, sramežljivost; sramota, nečast

from shame of iz sramu pred
shame!, for shame! sramota!
for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
what a shame! kakšna sramota!
the shame of it! o ta sramota!
more shame to him! še bolj sramotno zanj!
a burning shame velika sramota
he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
he blushed with shame zardel je od sramu
to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
to put s.o. to shame osramotiti koga
I take shame to say sram me je reči
I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega

share³ [šɛ́ə] prehodni glagol
deliti (with s.o. s kom)
porazdeliti (among med)
deliti (mišljenje); udeleževati se
neprehodni glagol
imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
to share the costs prispevati k stroškom
they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
to share an opinion deliti mnenje
they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke

she [ši:]

1. zaimek
ona

she who tista, ki

2. samostalnik (množina shes, she's)
ženska, žensko bitje; žival ženskega spola, samica

3. pridevnik
(v zloženkah) ženski (zlasti o živalih)

the only she I admire edina ženska, ki jo občudujem
is the child a he or a she? je otrok deček ali deklica?
a litter of 2 hes and 3 shes skot dveh samčkov in treh samičk
I like my new car, she is so smart všeč mi je moj novi avto, je tako ličen
she-wolf volkulja
she-bear medvedka
she-devil vražja ženska, vrag v ženski podobi
she-dragon figurativno hišni zmaj
she-king slabšalno babji kralj
she-relatives žensko sorodstvo

sheet¹ [ši:t]

1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi

in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

3. pridevnik
zvaljan v pločevino

sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)

shizofrenija samostalnik
1. psihiatrija (duševna motnja) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásV njegovi zdravniški kartoteki je zapisano, da trpi za shizofrenijo, čemur sam ugovarja. ▸ Az orvosi kartonjában az áll, hogy skizofréniában szenved, ami ellen tiltakozik.
Povezane iztočnice: paranoidna shizofrenija, paranoična shizofrenija

2. (razdvojenost) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásRumeni mediji so postali ogledalo shizofrenije družbe. ▸ A bulvármédia a szkizofréniás társadalom tükrévé vált.
Hud vir slovenske shizofrenije je, da velik del družbe prisega na zgodovino in hkrati prepoveduje razmišljati o njej. ▸ A szlovén skizofrénia fő forrása az a tény, hogy a társadalom nagy része ugyan a történelemre esküszik, de egyúttal tiltja az arról való elmélkedést.

shizofrenik samostalnik
1. psihiatrija (duševni bolnik) ▸ skizofrén
Povezane iztočnice: paranoidni shizofrenik, paranoični shizofrenik

2. (kdor ravna razdvojeno) ▸ skizofrén
Pravzaprav sem neke vrste shizofrenik, saj razmišljam v različnih jezikih in imam deljeno identiteto. ▸ Valójában skizofrénnek is mondhatnám magam, hiszen különböző nyelveken gondolkodom és többes az identitásom.
Da so dirkači shizofreniki, je znano od nekdaj, saj govorijo eno, delajo drugo in imajo najraje nekaj tretjega. ▸ Az, hogy a versenyzők skizofrének, már régóta köztudott, hiszen egy dologról beszélnek, mást cselekednek és leginkább egy harmadik dolgot kedvelnek.

shlàptati se shlȁpćēm se ekspr. pritisniti na koga, začeti pestiti koga: shlaptala se oko njega dva tri dužnika začeli so ga pestiti dolžniki

shock² [šɔk] prehodni glagol
pretresti, presuniti, ogorčiti, globoko užaliti, mučno prizadeti, šokirati, škandalizirati, povzročiti zgražanje
medicina pretresti (živce); zadeti (komu) udarec (električni šok)
neprehodni glagol
trčiti (skupaj), zaleteti se

shocked ogorčen (at ob, by zaradi)
I was shocked to hear z grozo sem slišal
a sight that would shock you prizor, ki bi vas presunil (pretresel, šokiral, ogorčil)
she was shocked to find him so pale and thin bila je zaprepadena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega
I am shocked at you! zgražati se moram nad vami!
to shock a secret out of s.o. s šokom koga pripraviti do tega, da pove tajnost
to shock s.o. into telling the truth s šokom koga privesti do tega, da pove resnico

shower³ [šáuə] prehodni glagol & neprehodni glagol
obliti, politi, obsuti; poškropiti; liti (o dežju); padati kot dež, deževati

they showered arrows upon us obsuli so nas s strelicami
to shower gifts (kisses) upon a child obsuti otroka z darili (poljubi)
to shower down (o solzah) teči, liti; deževati v potokih; deževati (o kroglah)

shram [šræm] prehodni glagol
napraviti togo (otrplo, odrevenelo)

my hands were shrammed with cold roke so mi otrple od mraza

shrift [šrift] samostalnik
arhaično, cerkev spoved, zakrament pokore; odveza, naložitev pokore (po spovedi)

short shrift kratki čas med obsodbo in izvršitvijo kazni
to give short shrift hitro obsoditi in kaznovati
he was given no shrift hitro so ga kaznovali

shut^*2 [šʌt]

1. prehodni glagol
zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
blokirati (cesto itd.)

2. neprehodni glagol
zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
the window shuts well okno se dobro zapira
shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
shut your face vulgarno jezik za zobe!
to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe

shut down prehodni glagol & neprehodni glagol
zapreti, dol spustiti (okno); ustaviti delo (v tovarni); (tesno) se zapirati; postati nepredirljiv (o megli); biti zaprt (o tovarni), ne delati, ne obratovati

the fog shut down on us zavila nas je gosta megla
they had to shut the works down morali so zapreti tovarno
to shut down upon (on) s.th. napraviti konec čemu

sì² avv. (così)

A) avv. knjižno tako, toliko

B) cong. tako:
fare sì che tutti siano contenti, fare sì da lasciare tutti contenti storiti tako, da so vsi zadovoljni