kvadrírati -am kvadrirati, dići, dizati na drugi stupanj, stepen, na drugu potenciju
kvîz m (angl. quiz) kviz, prireditev, na kateri udeleženci odgovarjajo na določena vprašanja: kvizovi televizije interesantni su
kvȍknuti -nēm ekspr. počepniti, na pol sesti, na pol poklekniti: on pred babu kvoknu na koljena
lābellum2 -ī, n (demin. lābrum)
1. medeničica, kad(í)ca, bánjica: Ca., Afr. fr., Col.
2. majhna posoda ali kotanja na grobu, namenjena za pitne darove: Ci. (De leg. 2, 26, 66).
làbušina ž dial. trebušina, koža, meso na trebuhu
lâcher1 [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti
lâcher un verre spustiti kozarec na tla
lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
lâcher pied zbežati
lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
lâcher le paquet (populaire) priznati
lâcher ses études opustiti študij
ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti
lâcheur, euse [lašœr, öz] masculin, féminin, familier oseba, ki se komu izneveri, ki koga pusti na cedilu, ki zanemarja prijatelje
Lachsfang, der, lov na losose
lacūnar -āris, n (lacūna)
1. strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): gladium e lacunari saetā equinā aptum demitti iussit Ci., non ebur neque aureum mea renidet in domo lacunar H., idem (sc. Pausias) et lacunaria primus pingere instituit Plin., lacunaria ebore fulgentia ali auro gravia Sen. ph. ali auro oblita Ap., lacunaria sua intueri Sen. rh.; preg.: doctus spectare lacunar Iuv. v strop gledati = raztresen biti.
2. lacūnāria (v gen. tudi -iōrum, v dat. tudi -iis) polja na spodnji ploskvi venčne letve oz. venčnega okrajka: Vitr.
làćūh -úha m dial. odrezana rozga z grozdi na njej
làdānje s (kajk.)
1. podeželje, dežela, vas, provinca
2. posestvo na deželi
3. letovanje na deželi: provesti ljeto na -u
ladder1 [lǽdə] samostalnik
lestva
britanska angleščina spuščena zanka na nogavici
Jacob's ladder; ali rope ladder vrvna lestev
hook-on (ali pompier) ladder kljukasta lestev
motor turntable ladder požarna vrtljiva lestev
šport wall ladder telovadne lestve
mechanical (ali sliding) ladder raztezna lestev
he can't see a hole in a ladder je popolnoma pijan
to see through a ladder videti nekaj očividnega
he kicked down the ladder by which he rose pozabil je na stare prijatelje, ki so mu pomagali do uspeha
to get one's foot on the ladder začeti, storiti prvi korak
the ladder of success pot do uspeha
figurativno at the bottom of the ladder na dnu
ladder-mender [lǽdəmendə] samostalnik
igla za pobiranje zank na nogavici
Ladenpreis, der, maloprodajna cena, cena na drobno
ladeo moški spol nagnjenje na stran
laevōrsum: Ap., M., Amm., P. F. ali laevōrsus: Amm., adv. (iz *laevō-vorsum, *laevō-vorsus; laevus in vortere (stlat.) = vertere) na levo (stran) obrnjen, na (v) levo (stran) (naspr. dextrōrsum, dextrōrsus).
laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister
1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.
2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).
lafettieren Heerwesen, Militär postaviti na lafeto/podstavek
lag2 [læg]
1. samostalnik
kaznjenec
2. prehodni glagol
sleng obsoditi na zaporno kazen, zapreti, deportirati
lagern transitiv položiti; in ein Lager: vskladiščiti; hraniti (kühl lagern hraniti na hladnem), skladiščiti (frei lagern skladiščiti na hladnem); im Gehäuse: namestiti; Technik uležajiti; skladati (aneinanderlagern skladati enega ob drugega); intransitiv (liegen) ležati, počivati; (gelagert sein) biti vskladiščen, ležati; biti na zalogi; Wein: uležati se; in einem Ferienlager: taboriti, biti utaborjen; sich lagern uleči se; ležati v plasti Getreide: poleči se; figurativ ähnlich/anders gelagert sein biti podoben/drugačen