Franja

rassurer [-süre] verbe transitif (zopet) pomiriti; vliti poguma (quelqu'un komu)

se rassurer (zopet) se pomiriti, postati mirnejši; (vreme) umiriti se
rassurez-vous! bodite brez skrbi! kar mirni bodite!

Rast, die, (-, -en)

1. počitek; ohne Rast brez počitka, brez prediha; Rast machen počivati, narediti odmor

2. Technik Metallurgie plavžno sedlo

rate¹ [réit] samostalnik
razmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija
navtika razred; poprečna hitrost (hoja, hod)

at an easy rate brez velikih stroškov
at any rate v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojno
at the current rate po dnevnem tečaju
at a great rate zelo hitro
at the rate of po ceni od, po tečaju od
at the rate of 30 miles an hour s hitrostjo 30 milj na uro
at the rate of 5 pounds za ceno, po ceni 5 funtov
at that rate v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to tako
at this rate na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljeval
at a tremendous rate s strašansko, z noro brzino, hitrostjo
by no rate nikakor, na noben način
rates and taxes občinski in državni davki
rate of the day dnevni tečaj
rate of exchange menjalni tečaj; borzni tečaj
rate of interest obrestna mera
rate of insurance stopnja zavarovanja
rate of issue emisijski tečaj
rate of wages plača
birth-rate število rojstev
death-rate število smrti, umrljivost
a first-rate economist prvovrsten ekonomist
inland rate notranja (tuzemska) poštnina
railway rates železniška tarifa
a second-rate hotel hotel II. kategorije
special rates posebne tarife

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

razbúrjenje razburjenost excitement, agitation, excitation; flurry; stir; irritation; emotion; commotion

brez velikega razbúrjenja without much ado

razlik|a ženski spol (-e …)

1. der Unterschied, -unterschied (časovna Zeitunterschied, nivojska Niveauunterschied, razredna Klassenunterschied, stanovska Standesunterschied, temperaturna Temperaturunterschied, višinska Höhenunterschied, med generacijami Generationsunterschied, med spoloma Geschlechtsunterschied, v ceni Preisunterschied, v dolžini Längenunterschied, v naravi Wesensunterschied, v rangu Rangunterschied, v starosti Altersunterschied, v stopnji Gradunterschied, v velikosti Größenunterschied)
brez razlike unterschiedslos, ohne Unterschied
za razliko od im Unterschied zu

2.
razlike množina navzdol: das Gefälle (socialne soziales Gefälle, v temperaturi das Gefälle der Temperatur), -gefälle
(cenovne Preisgefälle, izobrazbene Bildungsgefälle, v dohodkih Einkommensgefälle, med severom in jugom Nord-Süd-Gefälle)

3. matematika die Differenz
fazna razlika fizika Phasendifferenz
potencialna razlika fizika Potentialdifferenz, das Potentialgefälle
znesek: der Differenzbetrag
razlika množic matematika die Differenzmenge
razlika v golih šport die Tordifferenz
zmagati s tremi goli razlike mit (drei) Toren Unterschied
tečajna razlika Kursdifferenz
izplačilo razlike pri osebnem dohodku: die Gehaltsnachzahlung
izplačati razliko nachbezahlen

razlíka difference; distinction; discrepancy

brez razlíke without distinction, indiscriminately, promiscuously
za razlíko od in contrast to, as distinguished from
očitna, frapantna razlíka striking difference
prav nobena razlíka no difference at all really
zaradi razlíke for the sake of difference
razlíka v ceni (mnenju, starosti) difference in price (of opinion, in age)
delati razlíko to make a difference, to make (ali to draw) a distinction
delati krivično razlíko to draw an erroneous distinction
ne delam nobene razlíke med njima I make no distinction between them
ni nobene razlíke there is no difference

razlíka différence ženski spol , distinction ženski spol

brez razlike sans distinction, indistinctement, indifféremment, sans exception
brez razlike narodnosti (rase) sans distinction de nationalité (de race)
stanovska razlika différence de classe (sociale), de rang (social)
višinska razlika différence de niveau, dénivellement moški spol
za razliko od à la différence de, par opposition à

razlíka (-e) f

1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
jasna razlika una netta distinzione
pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

2. differenza (tudi mat. ):
razlika in vsota la differenza e la somma
dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

5. za razliko (od) a differenza (di):
rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente

razlíka diferencia f ; distinción f

brez razlike sin distinción
za razliko od a diferencia de
razlika v starosti diferencia de (la) edad
razlika v plači diferencia de sueldo (ali de salarios)
stanovska razlika diferencia de clases
višinska razlika diferencia de nivel

razlikovánje distinction, distinguishing, making a distinction; (krivično) discrimination; discernment; differentiation

zaradi razlikovánja for the sake of difference
vsi brez razlikovánja each and all, all of them, without distinction, indiscriminately

razlóček difference; distinction

brez razlóčka indiscriminately

razlog moški spol (razlóga …) der Grund (izključujoči Ausschließungsgrund, nasprotni Gegengrund, navidezni Scheingrund, ničnostni Nichtigkeitsgrund, odpovedni Kündigungsgrund, olajševalni Milderungsgrund, opravičilni Rechtfertigungsgrund, pravni Rechtsgrund, regresni Rückgriffsgrund, tožbeni Klagegrund, vesti Gewissensgrund, za izključitev Ausschließungsgrund, za ničnost zakonske zveze Ehenichtigkeitsgrund, za odreditev pripora Verhaftungsgrund, za omilitev kazni Strafmilderungsgrund, za pripor Haftgrund, za razvezo Ehescheidungsgrund, Scheidungsgrund)
zadostni razlog zureichender Grund
razlog in posledica Grund und Folge
brez razloga grundlos, unbegründet
načelo zadostnega razloga der Satz vom zureichenden Grund
ne brez razloga nicht umsonst
zaradi tega razloga aus diesem Grunde
obstoje razlogi za es liegen Gründe vor
z dobrimi razlogi aus guten Gründen
iz razloga/razlogov aus Gründen …, aus -rücksichten
(zdravstvenih aus Gesundheitsrücksichten)

rázlog raison ženski spol , motif moški spol , mobile moški spol , cause ženski spol

brez razloga sans raison, sans motif
iz tega razloga pour cette raison
iz kakšnega razloga? pour quelle raison?
pravni razlog motif juridique, considérant moški spol, attendu moški spol
razlogi za sum motifs de suspicion
odločilen razlog facteur moški spol décisif
opravičevalen razlog argument moški spol justificatif, cause de justification
iz varnostnih razlogov pour des raisons de sécurité, par mesure de sécurité
iz zdravstvenih razlogov pour raison (ali des raisons) de santé
imeti razloge za avoir des raisons de, avoir lieu de, avoir sujet de
dati razlog za donner lieu de
navesti kot razlog invoquer comme raison

rázlog (-óga) m motivo, ragione, perché:
pravi razlog il vero motivo
prepričljiv, tehten razlog un motivo convincente, solido; un buon motivo, un motivo fondato
brez pravega razloga se razburi, se razjoče si arrabbia, si mette a piangere senza motivo, senza ragione
navesti razlog za odpoved spiegare il perché, il motivo, le ragioni della disdetta
iz, zaradi zdravstvenih razlogov per motivi di salute
razlogi za in proti i pro e i contro

rázlog razón f , motivo m ; móvil m ; causa f ; porqué m

iz tega razloga por esta razón, con este (ali tal) motivo; por este motivo
iz očitnih (razumljivih) razlogov por razones obvias (fáciles de comprender)
iz obrazloženih razlogov por las razones expuestas
iz razloga, da ... (ker ...) a causa de; porque
in sicer (to) iz utemeljenih razlogov y con fundada razón por ello
iz kakšnega razloga? ¿por qué razón?, ¿por qué motivo?
iz zdravstvenih razlogov por motivos (ali razones) de salud
brez vsakega razloga sin (ningún) motivo; inmotivadamente; sin (ninguna) razón
razlogi za sum motivos m pl de sospecha
odločilen razlog factor m decisivo
opravičevalen razlog argumento m justificativo, jur causa f de justificación
(to je) razlog več razón de más
ni razloga za razburjanje no hay motivo para alterarse
(ne) imeti razlog(a) za ... (no) tener motivo para
dati razlog za dar lugar a, dar pie para, dar motivo a (ali para)
navesti kot razlog invocar como razón

razmík interval; spacing; divergence

v enakomernih razmíkih at regular intervals
razmík med vrsticami tiskarstvo spacing
tiskanje brez razmíka single spacing, (z razmikom) double spacing

razmíslek (-a) m riflessione, considerazione; ekst. giudizio, valutazione:
storiti kaj brez razmisleka fare qcs. avventatamente, sconsideratamente

razmišljanj|e srednji spol (-a …) das Nachdenken, die Denkarbeit; o: die Überlegung (des); (motrenje) die Betrachtung (uvodno Einführungsbetrachtung); (meditacija) das Meditieren
figurativno brez dosti razmišljanja ohne viel Kopfzerbrechen

razmíšljanje deliberation, reflection; meditation; consideration

brez razmíšljanja (takoj) without hesitation
po zrelem razmíšljanju on second thoughts
rok za razmíšljanje time for consideration (ali reflection)