Franja

criatura ženski spol stvor, stvar, bitje; novorojenček; varovanec, protežiranec

ser una criatura še zelo mlad biti; otročji biti

criba ženski spol sito (za žito); rešeto

criba vertical sito za pesek
tambor de criba, criba giratoria bobnasto sito
estar hecho una criba kot rešeto preluknjan biti

cribler [krible] verbe transitif (pre)rešetati, presejati; razbirati, sortirati; preluknjati; figuré obsuti, obsipati (de z); verbe intransitif, populaire kričati, klicati

cribler du charbon, des fruits presejati premog, sortirati sadje
cribler une cible de flèches prerešetati, preluknjati tarčo s strelicami
être criblé de dettes do ušes tičati v dolgovih
être criblé de trous, de taches biti poln lukenj, madežev

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

crin [krɛ̃] masculin žima; familier (človeški) lasje

crin végétal (commerce) morska trava
à tous crins, à tout crin vnet, goreč, strasten, vročekrven
révolutionnaire à tous crins vnet, goreč revolucionar
matelas masculin de crin žimnica
être comme un crin biti slabe volje, siten, razdražljiv, nasajen
se prendre aux crins (familier) v lase si skočiti

crisis ženski spol kriza, preobrat, odločilni čas

crisis económica gospodarska kriza
crisis de llanto krčevit jok
crisis ministerial vladna kriza
atravesar (pasar) una crisis doživeti krizo, biti v krizi
crisis monetaria denarna kriza

crispar grbančiti, gubati; (s)krčiti, skupaj vleči

crisparse kodrati se, grbančiti se
crisparse de alegría ves iz sebe biti od veselja
se le crispaban los puños stiskal je pesti
se le crisparon los nervios dobil je živčen napad

crisper [krispe] verbe transitif (z)grbančiti, gubati, krčiti, skupaj vleči; familier napraviti nestrpnega, (raz)dražiti

se crisper biti nestrpen
il a le don de nous crisper on ima dar, da nas spravlja v nestrpnost
ta lenteur me crispe tvoja počasnost mi gre na živce

cristal moški spol kristal; steklo; zrcalo

cristal para anteojos steklo za naočnike
cristal de aumento povečevalno steklo
cristal biselado, cristal a bisel brušeno steklo
cristal bruno sajavec
cristal de reloj steklo pri uri
hoja de cristal šipa
palacio de cristal steklena palača
poner los cristales zastekliti, stekla vstaviti (v očala)
verlo todo con cristales ahumados vse črno videti, biti črnogledec
más limpio que un cristal kristalno čist
cristal de Bohemia češko steklo

Cristo moški spol Kristus; (cristo) razpelo

Santo Cristo Jezus Kristus
antes de Cristo pred Krist. rojstvom
después de Cristo po Krist. rojstvu
ni por un Cristo za nič na svetu
le viene como a un Santo cristo un par de pistolas pristaja mu ko kravi sedlo
¡voto a Cristo! križana nebesa!
sacar el cristo poseči po zadnjem sredstvu (da koga pregovorimo itd.)
estar sin cristo (Či) biti brez denarja, imeti prazne žepe

critiquer [kritike] verbe transitif kritizirati; grajati; oceniti, recenzirati

critiquer violemment la politique du gouvernement ostro kritizirati vladno politiko
il a peur de se faire critiquer boji se kritike
se faire critiquer biti kritiziran (napaden, grajan, obsojen)
critiquer un livre avec impartialité nepristransko oceniti knjigo

crk|a ženski spol (-e …)

1. (mrhovina) das Aas

2. (onemogel konj) der Klepper

3. figurativno die Jammergestalt, das Wrack
biti crka ohne Saft und Kraft sein

crkn|iti (-em) crkavati krepieren, verrecken; verenden; figurativno (odpovedati) versagen; motor: aussetzen; avto: [liegenbleiben] liegen bleiben; (pregoreti) durchbrennen
figurativno biti za crknti zum Schießen sein
za crknti smešno zum Schreien komisch, zum Piepen

croc [kro] masculin kavelj; kljuka; čekan; familier zob

croc à fumier gnojne vile
croc de boucherie mesarski kavelj
moustaches féminin pluriel en croc zavihani brki
le chien montre les crocs pes kaže čekane
avoir les crocs (figuré, familier) biti zelo lačen
faire un croc (familier) ne plačati dolga
mettre, pendre quelque chose au croc (figuré) na klin kaj obesiti

crochu, e [krɔšü] adjectif ukrivljen, kljukast

nez masculin, bec masculin crochu kljukast nos, kljun
atomes masculin pluriel crochus (familier) globoka, spontana simpatija med dvema osebama
avoir les mains crochues (figuré) biti pohlepen, poželjiv, lakomen

croiser [krwaze] verbe transitif križati, prekrižati; srečati; križariti

croiser le fer mečevati se
se croiser križati se (tudi pisma, živali) sekati se (črte); histoire iti na križarsko vojno
je l'ai croisé près de la poste srečal sem ga pri pošti
la veste croise bien suknjič se spredaj lepo zapira
croiser le chien avec le loup križati psa z volkom
croiser les jambes prekrižati noge
se croiser les bras prekrižati roke, nehati z delom, ne delati
rester les bras croisés ostati, biti brez dela

cross⁴ [krɔs]

1. prehodni glagol
križati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati
figurativno preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja)

2. neprehodni glagol
poprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati se

to be crossed in love biti nesrečno zaljubljen
to cross the cudgels vdati se
it crossed my mind domislil sem se
to cross the palm podkupiti, dati napitnino
figurativno to dot the i's and cross the t's jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na i
to cross s.o.'s hand with a piece of money stisniti komu denar v roko
to cross the Styx umreti
to cross the floor prestopiti k drugi stranki
to cross the path of s.o. srečati koga; figurativno zastaviti komu pot

croupe [krup] féminin konjski križ; familier (ženska) zadnjica; gorsko sleme

être chatouilleux sur la croupe (figuré, familier) biti občutljiv
monter en croupe zajahati konja za jezdecem
prendre quelqu'un en croupe vzeti koga na konja
tortiller la croupe (familier) zibati se v bokih

cru, e [krü] adjectif surov, nekuhan; presen; težko prebavljiv; neobdelan, neotesan; trd (voda), nezrel (sadje); kričeč (barva); figuré surov, robat, brezobziren; nedostojen; gol (resnica); nežgan (opeka)

à cru na goli koži
construction féminin à cru zgradba brez temelja
cuir masculin cru, soie féminin crue surovo usnje, surova svila
aliment masculin cru surova, presna hrana
monter à cru jahati brez sedla
vouloir avaler, manger quelqu'un tout cru biti zelo besen na koga

crush² [krʌš] samostalnik
drobljenje, mlinčenje; trčenje; gneča
domačno dobro obiskan družabni sestanek
ameriško, sleng ljubimkanje; sadni sok

sleng to have (got) a crush on s.th. biti ves nor na kaj