Franja

Zadetki iskanja

  • chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

    chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
    chasse au canard sauvage lov na divje race
    chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
    chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
    chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
    chasse sans autorisation divji lov
    chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
    chasse sous-marine podmorski lov
    chasse à tir zalazni lov
    chasse en se postant lovska preža, zaseda
    avion masculin de chasse lovsko letalo
    cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
    fusil masculin de chasse lovska puška
    permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
    tableau masculin de chasse lovski plen
    actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
    donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
    faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
    se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
    partir en chasse iti na lov
    prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
    recevoir la chasse (marine) biti zasledovan
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • chauffage [šofaž] masculin kurjenje, gretje; kurjava

    chauffage à air chaud, à eau chaude gretje s toplim zrakom, s toplo vodo
    chauffage au bois, au charbon, au gaz, au mazout kurjenje z drvmi, s premogom, s plinom, z mazutom
    chauffage central centralna kurjava
    chauffage à vapeur, électrique (ali: par l'électricité) gretje s paro, z elektriko
    le chauffage et l'éclairage kurjava in razsvetljava
    chauffage urbain, collectif gretje z oddaljenim virom toplote
  • chausser [šose] verbe transitif obuti, obuvati (quelqu'un koga); izdelovati obutev (quelqu'un za koga)

    se chausser obuti se, obuti čevlje ali nogavice
    ce cordonnier chausse bien ta čevljar izdeluje dobro obutev
    ce soulier chausse bien ta čevelj se dobro obuva, se lepo prilega
    chausser du 40 nositi čevlje št. 40
    ces sandales chaussent large te sandale so preširoke
    je suis chaussé trop juste čevlji so mi pretesni, me tiščé
    être bien, mal chaussé biti dobro, slabo obut
    cela me chausse (familier) to mi je prav
    chausser un arbre obdati drevo z zemljo
    chausser ses lunettes natakniti si očala na nos
    (familier) voiture féminin bien chaussée avto z dobro pnevmatiko
    il n'est pas facile à chausser (figuré) njega je težko zadovoljiti
    s'enfuir un pied chaussé et l'autre nu na vrat na nos zbežati
    les cordonniers sont les plus mal chaussés (figuré) kovačeva kobila je vedno bosa; često ljudje nimajo stvari, ki bi jih zelo lahkó imeli
    se chausser d'une opinion trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
  • chaussure [šosür] féminin obutev; čevljarstvo

    chaussure de cuir, de caoutchouc usnjena, gumasta obutev
    chaussures usées, éculées ponošeni, pošvedrani čevlji
    chaussure cloutée, à crampons gojzarji
    chaussure de football, de ski, de gymnastigue, de basket, de sport čevlji za nogomet, smučanje, za telovadbo, za košarko, za šport
    avoir un pied dans deux chaussures (figuré) imeti dve železi v ognju
    cirer, décrotter, ressemeler les chaussures naloščiti, oščetkati, podplatiti čevlje
    mettre, ôter (ali enlever) ses chaussures obuti, sezuti si čevlje
    trouver (une) chaussure à son pied (figuré) najti pravo (kar ustreza, zlasti ženo, moža)
    travailler dans la chaussure delati v čevljarski industriji
    cordonnier, tiens-t'en à la chaussure! le čevlje sodi naj kopitar!
  • cheap [či:p] pridevnik (cheaply prislov)
    cenen, poceni; slab; jalov, prazen (izgovor)

    as cheap as dirt, dirt cheap za smešno ceno
    pogovorno to feel cheap ne se dobro počutiti
    to get (ali come off) cheap(ly) poceni jo odnesti
    to hold cheap podcenjevati, zaničevati
    Cheap Jack (ali John) krošnjar
    to make o.s. cheap podcenjevati samega sebe
    cheap and nasty samo na zunaj lep
    cheap trip izlet ob znižanih vozovnicah
  • check3 [ček] samostalnik
    ustavitev, ovira, prekinitev
    ameriško ček; račun; vstopnica; nalepni listek, etiketa; kupon; žeton; kontrola
    množina kockasto blago; špranja

    ameriško certified check od banke overjen ček
    check please! plačati, prosim
    to hand (ali pass) in one's checks umreti
    to have a check upon s.o. krotiti koga
    to hold (ali keep) in check zadrževati koga
    to keep a check on s.th. imeti kaj pod kontrolo
  • chēnalōpecēs -um, f (gr. χηναλώπεκες) lisičje gosi, neka vrsta egipt. gosi ali rac: Plin.
  • chēnerōtēs -um, f (gr. χηνέρωτες) henerote, neka vrsta majhnih gosi ali rac: Plin.
  • cherry1 [čéri] samostalnik
    češnja (plod)

    to take (ali make) two bites at a cherry obirati se, mečkati
  • Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

    1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

    2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

    3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

    4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

    5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

    6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.
  • chestnut1 [čésnʌt] samostalnik
    botanika kostanj; rjavec; star dovtip

    horse chestnut divji kostanj
    sweet (ali Spanish) chestnut užitni kostanj
    to pull s.o.'s chestnuts out of the fire biti orodje drugega
    to put the chestnuts in the fire nakopati si lepo reč
  • cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

    à cheval na konju, jahaje, jež
    à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
    cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
    cheval alezan rjavec (konj)
    cheval-arçons konj (telovadno orodje)
    cheval à bascule gugaln konj
    cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
    cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
    cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
    cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
    cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
    cheval de chasse lovski konj
    cheval de course dirkalni konj
    cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
    cheval entier žrebec
    cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
    cheval de labour konj za oranje
    cheval marin morski konjiček
    cheval noir vranec
    cheval (de) pur sang čistokrven konj
    un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
    cheval de selle jahalni konj
    cheval de trait vprežni konj
    cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
    une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
    (populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
    (familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
    costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
    course féminin de chevaux konjske dirke
    crottin masculin de cheval konjska figa
    dressage masculin du cheval konjška dresura
    fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
    homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
    remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
    viande féminin de cheval konjsko meso
    aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
    arriver à cheval prijahati, prijezditi
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
    loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
    monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
    monter à cheval zajahati konja
    monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
    partir à cheval odjezditi
    cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
    il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
    à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe
  • chevalier [šəvəlíə] samostalnik
    kavalir, vitez

    chevalier of industry (ali fortune) pustolovec, slepar
  • chew1 [čú:] prehodni glagol & neprehodni glagol
    žvečiti, prežvekovati
    figurativno (on, upon, over o) razmišljati, premišljevati, razglabljati

    to chew the cud prežvekovati
    ameriško, sleng to chew the rag (ali fat) čvekati, gobezdati, česnati
    to chew up nahruliti
    to bite off more than one can chew lotiti se naloge, ki je ne zmoremo
  • chill1 [čil] samostalnik
    mraz, hlad, ohladitev
    tehnično kaljenje
    tehnično kalup za kovinske odlitke
    medicina mrzlica, prehlad
    figurativno hladnost, neprijaznost; potrtost

    to take the chill off s.th. pogreti kaj
    to catch a chill prehladiti se
    to cast a chill over (ali on) one's humour spraviti koga v slabo voljo, potreti ga
    it gives me a chill zona me spreletava
    chills and fever malarija
    water with the chill off mlačna voda
  • Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

    1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

    2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

    3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).
  • chimie [šimi] féminin kemija; figuré globoka, skrivna pretvorba

    chimie alimentaire kemija živil
    chimie biologique biokemija
    expérience féminin de chimie kemičen poskus
    chimie physique fizikalna kemija
    organique, inorganique (ali: minérale) organska, neorganska kemija
    traité masculin de chimie učbenik kemije
  • chinois, e [šinwa, z] adjectif kitajski; figuré po nepotrebnem kompliciran; malenkosten, pedanten

    Chinois, e masculin, féminin Kitajec, -jka; figuré čudak, dlakocepec, malenkostnež
    chinois masculin kitajščina; zelena oranža v žganju ali vložena
    c'est du chinois to je nerazumljivo
  • chip1 [čip] samostalnik
    drobec, odkrušek, iver, trska; oškrbek; odpadek; igralna znamka; odkrušeno mesto
    pogovorno otrok

    a chip of the old block čisto tak kakor njegov oče
    I don't care a chip for it ni mi do tega
    to carry a chip on one's shoulder rad se prepirati
    potato chips tenke ocvrte krompirjeve rezine
    to buy chips hraniti denar
    ameriško, sleng to hand (ali pass in) one's chips umreti
    dry as a chip nezanimiv, dolgočasen, suhoparen
    such carpenters such chips po delu spoznamo človeka