Franja

home ruler [hóumru:lə] samostalnik
bojevnik za avtonomijo (zlasti v Irski)

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

homophone [hɔ́məfoun] samostalnik
slovnica (različno) znamenje za isti glas; homonim

Honigbehälter, der, posoda za med

Honigglas, das, kozarec medu; kozarec za med

Honigkuchengewürz, das, začimba za medenjake

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

honorarium [ɔnərɛ́əriəm] samostalnik (množina hororaria, hororariums)
nagrada za delo, honorar

honra ženski spol čast, čut za čast (poštenje); spoštljivost, spoštovanje; čistost; poštenost

con honra s častjo, častno
¡a mucha honra! velika čast zame! ponosen sem na to!
honras (fúnebres) pogrebne svečanosti; maša zadušnica
hacer honras a alg. komu poslednjo čast izkazati

honrilla ženski spol napačen čut za čast

por la negra honrilla iz napačne sramežljivosti

hood¹ [hud] samostalnik
kapuca, oglavnica; ponjava (pri otroškem vozičku); doktorski klobuk; posebna halja za različne akademske poklice; varovalni okrov, motorni zakrov, pokrov

to receive the hood dobiti doktorski naziv, postati doktor

hoof-pad [hú:fpæd] samostalnik
blazinica za zaščito kopita

hoof-pick [hú:fpik] samostalnik
priprava za izvlačenje kamenčkov med parklji

hookah [húkə] samostalnik
nargila, vodna pipa za kajenje

hoop-la [hú:pla:] samostalnik
sejemska igra za dobitke z metanjem obroča

hópla interj. kao poticaj za skok, hop

hopper car [hɔ́pəka:] samostalnik
tovorni vagon za premog (pesek)

hop-picker [hɔ́ppikə] samostalnik
obiralec, -lka hmelja, stroj za obiranje hmelja

hop-pocket [hɔ́ppɔkit] samostalnik
ekonomija mera za hmelj (ca. 1,5 stota)

hop-sack [hɔ́psæk] samostalnik
groba vreča za hmelj