Franja

zdràv (zdráva -o) adj.

1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano

2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso

3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi

5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano

zdràv sano; bien de salud; con buena salud ; (koristen zdravju) salubre, saludable ; (zdravilen) salutífero

zdrav kot riba v vodi sano como un roble; más sano que una manzana
duševno zdrav sano de espíritu
čil in zdrav sano y salvo
zdrava pamet el buen sentido, el sentido común
zdrava prehrana alimentación f sana
zdravo spanje un sueño profundo
zdravi zobje dientes m pl sanos
zdrav zrak aire m sano
biti zdrav estar bien de salud
videti si zdrav tienes buen aspecto, fam tienes buena cara
ostanite zdravi! ¡que usted siga bien!, ¡tenga usted mucha salud!

zdravíca toast moški spol

izreči komu zdravico porter un toast à quelqu'un, boire à la santé de quelqu'un

zdravíca brindis m

izreči zdravico echar un brindis
izreči zdravico komu (nazdraviti komu) brindar por alg

zdrávje santé ženski spol ; (podnebje) salubrité ženski spol

na vaše zdravje! à votre santé!, (odgovor) à la vôtre, (pri kihanju) à vos souhaits (ali familiarno à vos amours!)
zdravju škodljiv malsain, insalubre, nuisible à la santé, (plin) délétère
biti pri dobrem zdravju être en bonne santé
biti trdnega, čvrstega zdravja être en parfaite santé, se porter comme un charme
biti slabega, rahlega zdravja être d'une santé délicate, avoir une petite santé
kipeti od zdravja respirer la santé, resplendir de santé
biti železnega zdravja avoir une santé de fer
kako je kaj s tvojim zdravjem? comment va ta santé?
piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
kurje zdravje botanika drave ženski spol

zdrávljenje procédé moški spol thérapeutique, médication ženski spol , traitement moški spol thérapeutique (ali curatif) , cure ženski spol , (zdravniško) traitement médical, soins médicaux, thérapie ženski spol

debelilno (shujševalno) zdravljenje cure d'engraissement (d'amaigrissement)
dietno zdravljenje régime moški spol
klimatsko zdravljenje cure d'air
zdravljenje z mlekom régime lacté
potilno zdravljenje traitement sudorifique (ali par sudation)
rentgensko zdravljenje radiothérapie ženski spol
zdravljenje z vodo cure (ali traitement) hydrothérapique
biti na, podvreči se zdravljenju être en (ali suivre un) traitement médical

zdrávljenje (proceso m de la) curación f ; tratamiento m (médico ali curativo) ; (kura) cura f

dietno zdravljenje tratamiento dietético
klimatsko zdravljenje cura f (por cambio) de aire
podvreči se zdravljenju (zdraviti se) curarse; someterse a (ali seguir) un tratamiento
biti na zdravljenjuu v X. tomar las aguas en X.
kopelno zdravljenje cura balnearia
zdravljenje z vodo tratamiento hidroterápico, cura de aguas
potilno zdravljenje cura sudorífica (ali diaforética)
rentgensko zdravljenje radioterapia f

zdravník médecin moški spol , docteur moški spol, familiarno toubib moški spol

hišni zdravnik médecin de famille
ladijski zdravnik médecin de bord
sodni zdravnik médecin-légiste
zdravnik specialist (médecin) spécialiste moški spol
splošni zdravnik médecin de (ali docteur en) médecine générale
šolski zdravnik médecin scolaire, médecin inspecteur des écoles
telesni zdravnik médecin particulier (ali personnel, attitré)
ušesni zdravnik auriste moški spol, otologiste moški spol
višji zdravnik médecin chef
vojaški zdravnik médecin militaire, familiarno major moški spol, toubib moški spol
zdravnik za ženske bolezni gynécologue moški spol, gynécologiste moški spol
zdravnik za dnševne bolezni aliéniste moški spol, psychiatre moški spol
poslati po zdravnika aller chercher (ali faire venir, appeler) le médecin
vprašati zdravnika za svet consulter un médecin

zdrobíti (-ím)

A) perf. ➞ drobiti frantumare, sgretolare, sminuzzare, sbriciolare, scheggiare; (kašo) spappolare; tritare;
zdrobiti steklo frantumare un vetro
zdrobiti v prah polverizzare
pren. zdrobiti spone spezzare le catene, liberarsi
zdrobiti sovražnikovo vojsko sbaragliare l'esercito nemico

B) zdrobíti se (-ím se) perf. refl. frantumarsi, spappolarsi, sfracellarsi

zdržáti (-ím)

A) perf.

1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto

2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne

zébsti (zébe) imperf. impers.

1. sentire, provare freddo, infreddolire (tudi pren.):
me zebe kot psa ho, sento un freddo cane

2. fare freddo:
danes zebe oggi fa freddo

zedíniti pol unificar; unir; reunir

zediniti se (pol) unificarse; (sporazumeti se) llegar a un acuerdo (ali a una inteligencia) con alg
zediniti se o čem llegar a un (ali ponerse de) acuerdo sobre a/c, convenir en a/c

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zévati bâiller, être béant

brezno zeva pred nami un gouffre béant s'ouvre devant nous

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

zgánjati (-am) imperf.

1. avviare, spingere (insieme, in mucchio):
zganjati živino v ograde avviare le bestie negli stazzi

2.
zganjati hrup, trušč, vik in krik fare chiasso, schiamazzare; vulg. fare casino
zganjati nasilje ricorrere alla violenza, far uso della violenza
zganjati ljubosumje essere geloso, fare scenate di gelosia
zganjati trmo incaparbirsi, incaponirsi
zganjati užaljenost immusonirsi
zganjati cirkus fare storie, fare un dramma (di qcs.)
zganjati norčije scherzare
pog. zganjati politiko fare politica, darsi alla politica

zgáziti (-im) perf. pestare, calpestare:
zgaziti pot (v snegu) battere un sentiero (nella neve)
zgaziti travo calpestare l'erba

zglasíti se s'annoncer, annoncer sa présence, se présenter, se faire inscrire

zglasiti se pri kom passer chez quelqu'un, rendre une courte visite à quelqu'un, dire un petit bonjour à quelqu'un
zglasiti se na policiji se présenter à la police
zglasiti se v službo se présenter pour une place, solliciter un emploi

zglèd (zgléda) m esempio:
slediti čigavemu zgledu seguire l'esempio di qcn.
dati lep, slab zgled dare un buon, un cattivo esempio
postavljati koga, kaj za zgled porre qcn., qcs. a esempio
podkrepiti kaj z zgledi provare, confermare qcs. con esempi
nazoren, poučen, značilen zgled esempio chiaro, istruttivo, caratteristico
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano