Franja

sequester -tra -trum in (pozneje) sequester -tris -tre (sequī, secus²) „sledeč“, posredujoč: pace sequestrā V., STAT. po posredovanju miru, v zavetju miru. Od tod subst.

1. sequester -tris, (redko -trī), m
a) posrednik, posredovalec, pogajalec, mešetar, ki so ga izkoristili za podkupovanje sodnikov ali ljudstva: aut sequestres aut interpretes corrumpendi iudicii CI., cuius tu tribus venditorem et corruptorem Plancium fuisse clamitas CI. candidatus per sequestrem agit SEN. PH.; od tod pren. = zapeljivec (zapeljivka), zapeljevalec (zapeljevalka), podkupovalec (podkupovalka), zavódnik (zavódnica): qui suam pudicitiam sequestrem periurii fieri passi sunt VAL. MAX.
b) posredovalec, posrednik v prepirih, ki so mu zaupali sporni predmet (denar ipd.) v začasno hrambo, sekvéster (= uradno določen začasni upravitelj): DIG. idr., nisi das sequestrum aut arbitrum PL., iam sequestri placebant PETR., apud sequestrem depositum erat GELL.
c) sploh posredovalec, posrednik, pogajalec: pacis LUCAN., SIL., Menenius Agrippa inter patres ac plebem publicae gratiae sequester fuit SEN. PH.

2. sequestra -ae, f posredovalka, posrednica, pogajalka: pacis STAT., stupri AP.

3. sequestrum -trī, n ali sequestre -tris, n sekvéster, uradno določeno začasno upravljanje, založitev, izročitev, položitev, hramba (shranitev) spornega predmeta pri tretji osebi: sequestro (dat.) ponitur PL. ali sequestro data PL. pod sekvester, v hrambo, v shranitev, sequestro ponere GELL., deponere in sequestre DIG., pecuniam sequestre (ali morda in sequestre) ponere DIG.

séquestrer [sekɛstre] verbe transitif sekvestrirati, zaseči; protizakonito zapreti; zapreti in izolirati

se séquestrer umakniti se v samoto
séquestrer les biens d'un aliéné postaviti pod sekvester premoženje umobolne osebe
après avoir enlevé l'enfant, les ravisseurs l'avaient séquestré po ugrabitvi otroka so ga ugrabitelji držali zaprtega
ces parents ont séquestré leur enfant anormal ti starši so imeli zaprtega svojega anormalnega otroka
se séquestrer au fond de la campagne zakopati se, umakniti se globoko na deželo

sequor, sequī, secūtus sum (prim. skr. sácatē, sácati (on) sledi, sákman- spremstvo, gr. ἕπομαι sledim, lat. secundus, secus (adv.), socius (iz *sok^u̯i̯os), secta, sector, lit. sekù, sèkti slediti, stvnem. beinsegga = lat. pedisequa)

1. slediti komu, čemu, iti, hoditi za kom, čim, po čem, (po)spremiti (spremljati) koga, kaj; abs.: i prae, sequar TER., abi prae ... iam ego sequar PL., funus interim procedit; sequimur TER. pridružimo se (mu), Helvetii cum omnibus suis carris secuti C., satellites Medi sequebantur N., servi sequentes H.; z acc.: iam sequor te, mater PL., ex urbe amicitiae causā Caesarem secuti C., magistratum in provinciam sequi N., praetorem quinque sequuntur te pueri H., sequi moechas H.; z neživim obj.: vallem L., vestigia alicuius, pressa signa pedum, iter O., viam CI., O., castra Neronis N. služiti pod Neronom, signa S., L., CU., LUCAN. iti (hoditi) za vojaškimi znamenji = hoditi v bojnem redu, držati se svoje vrste (poseb. na pohodu), držati se bojnega reda (bojne razporeditve), sequi signa alicuius L. služiti pod kom (kot vojak), sequi arma victricia V. potegniti z zmagovalcem, oprijeti se zmagovalca; o neživih subj.: sequebatur raeda CI., magna multitudo carrorum sequi Gallos consuevit C., sequitur de cortice sanguis V. (pri)teče za tem (na to) iz ..., sudor membra sequebatur V. je tekel po udih, zona bene te secuta H. = ki si si ga opasal ob pravem času, neque ... arborum te ... ulla ... sequetur H., gloria virtutem sequitur tamquam umbra CI., hac Troiana tenus fuerit fortuna secuta V. do tod naj je sledila ... = tu naj je bo konec, adulescentem sequitur felicissimus rerum exitus CU.; occ.
a) (sovražno) iti za kom, pritisniti (pritiskati) na koga, za kom, zasledovati, preganjati, poditi koga: hostes C., hostem vestigiis L., hostem pilo T., fugacem H., aliquem hastā V., feras O. goniti, poditi, pojati, fluctūs ad litora sequitur boreas V. podi, vali, damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur CI. bi ga morala zadeti kazen smrti v ognju (kazen sežiga); abs.: finem sequendi facere C.
b) (po)iskati kak kraj, poskusiti (skušati) priti (dospeti) kam: VAL. FL., FL. idr., Epirum, Formias CI. EP., regiones aequissimas C., Italiam V., Itala regna O., nares vicinitatem oris secutae sunt CI., pennis astra V., sidera voce (v pesmi) V.; metaf. iti, hoditi za čim, gnati se za čim, iskati kaj, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, težiti za čim, (po)paziti na kaj, imeti pazko na čem, misliti na kaj, na umu imeti kaj, ne moči ločiti se od česa, trdno se držati (oklepati) česa: PLIN. IUN., VELL., EUTR. idr., commodum matris TER., amicitiam fidemque populi Romani CI., amicitiam Atticorum N., alicuius fidem C. izročiti (zaupati) se komu v varstvo, eius (sc. Caesaris) gratiam C. potegniti z njim, držati z njim, otium N., otium ac tranquillitatem vitae CI. izvoliti si, iustitiam CI., amoenitatem et salubritatem CI., linguam et nomen L., mercedes H., quae nocuere H., spem vanam O. oklepati se praznega upa(nj)a (prazne nade), video meliora proboque, deteriora sequor O., ferro extrema sequi V. z mečem iskati (svoj) konec = ubiti (usmrtiti) se z mečem, narediti samomor z mečem, id sequor, ut ... CI. grem na to, merim na to; z inf.: pluresque sequor disponere causas LUCR.

2. (časovno, po časovnem redu) slediti komu, čemu, priti (prihajati) za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj, slediti komu, čemu; abs.: ut posuimus initia, sic cetera sequentur CI. EP., ea, quae secuta est, hieme C., increpuit, sequitur clamor V., secutum est bellum Africanum CI. ali illud N., tantae discoriae secutae sunt CI. toliki razpori so potem nastali, do takšnih sporov (nasprotij, razprtij) je potem prišlo, ea, quae sequuntur CI. = in tako dalje (itd.), sequitur illa divisio CI. ali sequitur, ut doceam CI. ali sequitur videre de eo, quod ... DIG. na vrsti je, na vrsto prihaja, sledi; pogosto pt. pr. sequēns -entis ali pt. pf. secūtus 3 sledeč, ki sledi, ki je sledil, naslednji: sequens annus HIRT., PLIN., sequenti anno L., EUTR., sequenti die L., AUCT. B. HISP., secuto die PLIN., sequenti tempore N., secutis temporibus T., secuta aetas PLIN., sequenti volumine PLIN., Africanus sequens PLIN. mlajši, sequenti senatu PLIN. IUN.; podobno secuturo Phoebo LUCAN.; z acc.: aestatem autumnus sequitur ENN., sequitur hunc annum nobilis clade Caudinā pax L., tonitrum secuti nimbi O., lacrimae sunt verba secutae O., dicta fides sequitur O., dicta sic voce sequi V. tako odgovoriti na besede, verba ducis VAL. FL. govoriti besede za vojskovodjem; s post: VARR., HIER. idr., post illas datas litteras secuta est summa contentio de domo CI. se je razvnel silen boj, meminit post gloriam invidiam sequi S. Od tod subst.
a) sequēns -entis, n (= epitheton) beseda slednica, pridevek, epíteton: Q.
b) sequentia -ium, n naslednje, sledeče, poznejše: T. Metaf. sequi
a) slediti, sam od sebe (sam po sebi) priti (prihajati), (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, znajti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, priti (prihajati) na dan, uspe(va)ti, posrečiti se: non quaesitum esse numerum, sed secutum CI., quo minus gloriam petebat, eo magis sequebatur S., nec vox aut verba sequuntur V., si modo verba sequantur O., verbaque provisam rem non invita sequentur H., non omnia nos ducentes ex Graeco sequuntur Q., refert autem, in quantum hic tropus oratorem sequatur Q., quae (sc. laus) tum est pulcherrima, cum sequitur, non cum arcessitur Q., qui (sc. decor) est in dicendo ... pulcherrimus, sed cum sequitur, non cum affectatur Q., sequi gloria, non appeti debet PLIN. IUN.
b) slediti = nastopiti (nastopati) kot nasledek (posledica, rezultat) kakega vzroka ali učinka, biti nasledek (posledica, rezultat) česa, iziti (izhajati) iz česa, izvirati iz česa: modo ne summa turpido sequatur CI., poena, quae illud scelus sequeretur CI., dispares mores disparia studia sequuntur CI., an mediocre discrimen opinionis secuturum ex hac re putetis? L., fortunae eventus varii sequebantur C., morsum praesens mors sequitur CU., crescentem sequitur cura pecuniam H.; occ. (o logičnem sklepanju) sequitur z ut (iz tega) sledi = potem, potemtakem, torej, zato, zatorej: si hoc enuntiatum verum non est, sequitur, ut falsum sit CI., nempe sequitur, ut hoc subiciatur Q.; redkeje z ACI: sequitur vitam beatam virtute confici CI.; poklas.: inde et illud sequitur, ut ... SEN. PH., unde sequitur, ut ... AUG.; z inf.: sequitur de usucapione dicere DIG.

3. lahko ali rad slediti, vda(ja)ti se, ukloniti (uklanjati) se, lahko (zlahka, rad) se dati (pustiti) izpuliti (izru(va)ti, izdreti (izdirati), potegniti iz česa), lahko (zlahka, rad) (pr)iti (ven) iz česa: herbae celerius rumpuntur quam sequuntur VARR., ipse (sc. ramus) volens facilisque sequetur V., id quoque (sc. lignum) vix sequitur O., scrutantīs quā evellant telum non sequitur L., cera mollis sequēnsque digitos POETA AP. PLIN. IUN.; metaf. slediti = hoditi po stopinjah koga, pokoriti se komu, čemu, izpolniti (izpolnjevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati) čemu, prije(ma)ti (držati) se česa, ravnati se po kom, čem, zgledovati se po kom, čem, posnemati koga, kaj, prista(ja)ti na kaj, oprije(ma)ti se koga, česa, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, stopiti (stopati) na stran koga, povezati (povezovati) se s kom, pridružiti (pridruževati) se komu, potegniti (potegovati), (po)vleči s kom: si senatus sequatur C., plerique ... Scipionis sententiam sequuntur C., sequi consilium, leges, rationem, sectam, vos vestrumque factum, alterum, amicum vel bellum patriae inferentem CI., naturam optimam bene vivendi ducem CI., viribus corporis animum C. zadoščati zahtevam poguma, exemplum N., imperium CU., responsa (sc. oraculi) V., patrem sequuntur liberi L. stan otrok se ravna po očetovem stanu.

4. (v last, kot delež) komu pripasti (pripadati), priti (prihajati), preiti (prehajati) v delež koga: CA. AP. PRISC., PLIN. idr., urbes captae Aetolos sequerentur L., heredes monumentum ne sequeretur H., etiam plumbum eum sequetur DIG. – Star. act. soobl. sequō -ere: GELL., PRISC.; inf. pr. sequi (s pass. pomenom): CORN.

Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški

1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.

2. egiptovski poslanec v Rimu: C.

3. grški zdravnik: CELS.

4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.

4. grški slikar: PLIN.

5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.

6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN.

Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.

Sērēs -um, acc. pl. -as, m (Σήρες) Sêr(c)i, miroljubno ljudstvo, ki je živelo v vzhodni Aziji na severozahodu Kitajske in v Buhari; sloveli so po svilarstvu: H., LUCAN., SIL., MEL., PLIN., IUV., FL., AMM. idr., velleraque ut foliis depectant tenuia Seres V., vela colorati qualia Seres habent O.; sg. Sēr, Sēris, m Sêr(ec) (večinoma kolekt.): SEN. TR., AUS. Od tod adj. Sēricus 3

1. sêrski: sagittae H., ferrum PLIN. jeklo, regio AMM.
b) pisano tudi sēricus 3 svílen, svilén, svílnat, svilénast, svílast: STAT., FL., CL. idr., pulvilli H., toga Q., vestis PLIN., T., DIG., LAMP., carpenta PR. s svilenimi zavesami; od tod subst. sēricum -ī, n svila, svilenína, svileno blago: AMM., ISID.; pl. sērica -ōrum, n svilena oblačila, svilena obleka: PR., SEN. PH., MART., CL.

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

serperastra (serpirastra) -ōrum, n (etim. nedognana beseda; morda iz kor. *serp- kriviti, upogniti, rezati ali pa iz scirpō (sirpō)) kolenske opornice za ravnanje ukrivljenih otroških kolen: non sequitur, ut stulte faciant qui pueris in geniculis alligent serperastra, ut eorum depravata corrigant crura? VARR.; šalj. metaf. „opornice“ = opomini, ukori, svarila (o častnikih Ciceronove kohorte, ki so brzdali vojake): de serpirastris cohortis meae, nihil [est] quod doleas; ipsi enim se collegerunt admiratione [in te] integritatis meae CI. EP.

Serrānus¹ (Sarrānus) -ī, m (Sarānum, mesto v Umbriji) Serán, vzdevek Gaja Atilija Regula, ki so ga od pluga poklicali k prevzemu konzulata; pozneje postane vzdevek Atilijevega rodu nasploh: CI., V., VAL. MAX., COL., PLIN.

serve² [sə:v]

1. prehodni glagol
služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
servirati (jed)
šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici

to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
to serve one's country služiti domovini
to serve the devil služiti satanu
dinner is served večerja je na mizi
there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
to serve a gun vojska streči topu
if my memory serves me right če se prav spominjam
serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
to serve the time prilagoditi se času
to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
first come, first served kdor prej pride, prej melje

2. neprehodni glagol
služiti, biti v službi
vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
cerkev ministrirati, biti ministrant

as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
to serve in the army služiti v vojski
to serve at table streči pri mizi
to serve as an example služiti za zgled
he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
to serve on a jury fungirati kot porotnik
to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
while the time serves dokler je še čas (prilika)

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe

sesékati (-am) perf.

1. tagliare in pezzi, tritare; sminuzzare

2. pren. rovinare, mangiare:
molji so sesekali obleko v omari le tarme hanno mangiato il vestito appeso nell'armadio

session [sešn] samostalnik
seja, zasedanje (parlamenta); konferenca, skupščina
množina, pravno zasedanje sodišča; učna (tečajna) ura
britanska angleščina študijsko (šolsko) leto (od 1. okt. do 30. junija)
ameriško, univerza polletje, semester

Court of Session najvišje škotsko sodišče
full session plenarna seja (zasedanje)
petty sessions seja (sestanek) dveh ali več mirovnih sodnikov za skupno reševanje manjših prestopkov
summer session ameriško poletni semester
two afternoon sessions a week dve (učni) uri na teden popoldne (angleščine itd.)
they had a long session imeli so dolgo konferenco

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

sétev sowing, sowing time; seeding; (kar je posejano) seed (s pl)

sétve lepo kažejo the crops are promising, the crops look well
kakršna sét, takšna žetev as you sow you shall mow, as a man sows so shall he reap

set off prehodni glagol
poudariti; razločevati, okrasiti; privesti (pripraviti) do eksplozije; pripraviti do; kompenzirati (pomanjkljivost, izgubo); izravnati; oddeliti, ločiti od
neprehodni glagol
odpraviti se, kreniti, odhiteti
figurativno začeti

to be set off razločevati se med seboj; kontrastirati
to set s.o. off laughing spraviti koga v smeh
the assets set off the liabilities aktiva izravnavajo (kompenzirajo, krijejo) pasiva
they set off in a fit of laughter prasnili so v smeh

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

sévati (-am) imperf.

1. fiz. irradiare, irraggiare; emettere radiazioni

2. (svetiti, sijati) splendere, risplendere; ekst. trasparire:
skozi okna so sevale luči dalle finestre risplendevano le luci
strah mu je seval iz oči la paura gli traspariva dagli occhi