Franja

môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be

môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir

môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

more biti puede ser, es posible
kolikor le morem lo mejor que pueda
morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
ne morem več ya no puedo más
ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
ne morem nič za to no es colpa mía
ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
storim, kar največ morem hago todo lo posible

móda mode ženski spol

moška (ženska) moda mode masculine (féminine)
sedanja, trenutna moda la mode actuelle (ali du jour)
najnovejša, zadnja moda le dernier cri, la dernière mode
iz mode passé de mode, démodé
biti iz mode n'être plus de (ali à la) mode, être passé de mode (ali démodé)
v modi biti être à la mode, être en vogue (ali de mode)
držati se mode suivre la mode
oblačiti se po modi se mettre à la mode
prinesti v modo mettre à la mode (ali en vogue), lancer
priti iz mode passer de mode
muhavosti mode les caprices moški spol množine de la mode

móda (-e) f

1. moda:
moda dvajsetih let la moda degli anni venti
moška, ženska moda moda maschile, femminile
visoka moda alta moda
sejem mode la fiera della moda
oblačiti se po modi vestirsi alla moda
novosti na področju mode novità della moda
modeli italijanske mode i modelli della moda italiana

2. ekst. moda; corrente:
dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
priti iz mode uscire di moda

modalitéta (-e) f modalità (tudi jur. ):
modalitete sporazuma le modalità dell'accordo

modèle [mɔdɛl] adjectif modelen; vzoren; masculin vzorec, model; model (oseba, obleka); tip, standard; figuré vzor, vzoren primer

sur le modèle de po vzorcu
tous modèles (commerce) vsake vrste
modèle d'avion, de navire model letala, ladje
modèle de fidélité vzor zvestobe
collection féminin de modèles zbirka vzorcev, modelov
fusil modèle 1936 puška model 1936
élève masculin, féminin modèle vzoren dijak, vzorna dijakinja
modèle de tricot pletilni vzorec
entreprise féminin, ferme féminin modèle vzorno podjetje, vzorna kmetija
être fait comme un modèle (oseba) biti lepo raščen
faire le métier de modèle biti, pozirati za model (umetnost)
prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur zgledovati se po kom
servir de modèle biti za vzorec, za predlogo, za model

moderare

A) v. tr. (pres. mōdero) krotiti, omiliti, brzdati; pretehtati; umeriti, umerjati:
moderare il rigore omiliti strogost
moderare le parole tehtati besede

B) ➞ moderarsi v. rifl. (pres. mi mōdero) obrzdati se

modêren (-rna -o) adj.

1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna

2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna

3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna

4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna

5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno

moderne [mɔdɛrn] adjectif moderen, sodoben, današnji, času ustrezen; masculin (kar je) moderno

les modernes modernisti
à la moderne moderno, po moderni umetnosti
histoire féminin moderne zgodovina novega veka (1453 do 1789)
enseignement masculin moderne moderni pouk (šolstvo), t. j. brez latinščine in grščine
langues féminin pluriel modernes moderni jeziki
science féminin moderne sodobna znanost
il n'aime que le moderne on ima rad le to, kar je moderno

modification [-sjɔ̃] féminin modifikacija, preoblikovanje, (manjša, nebistvena) sprememba

sans modification brez (kake) spremembe, nespremenjeno
apporter, faire des modifications prinesti, izvesti spremembe
faire des modifications dans le mobilier prestaviti, premestiti pohištvo
modification à la loi, aux statuts modifikacija zakona, statuta

modificō -āre -āvī -ātum (modificus iz modus in facere)

1. prav, primerno umeriti (umerjati); le pt. pf. modificātus 3 prav umerjen: verba, membra Ci., corpora Ap. sredine se držeča, vitae genus otiosum, actuosum, ex utroque modificatum Aug. sredine med obema se držeč (= vmesen) način življenja.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): tibi Fr. — Soobl. modificor -ārī -ātus sum

1. izmeriti: quanta longinquitas corporis ei mensurae conveniret, modificatus est Gell.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): orationi Ap., desideriis Ap., Fr.; med. mere se držati, mero poznati: in sumptibus Ap.

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

modrikavost samostalnik
1. medicina (bolezensko stanje) ▸ szederjesség
Sopomenke: cianoza

2. (o obarvanosti) ▸ kékesség
Vendar takšne spremembe v barvi ne dosežejo vse žabe – modrikavost je le domena samcev. ▸ Azonban nem minden béka mutat ilyen színváltozást – a kékesség a hímek kiváltsága.
Modrikavost lesa po njegovem mnenju pomeni od 15 do 20 evrov na m3 manjšo vrednost lesa. ▸ Véleménye szerint a fa kékessége köbméterenként 15–20 euróval csökkenti az értékét.

modrílo bleu moški spol

kobaltovo modrilo bleu de cobalt
metilensko modrilo bleu de méthylène
perilno modrilo bleu de lessive
beliti perilo z modrilom passer le linge au bleu

modulor -ārī -ātus sum (modulus)

1. umeriti (umerjati), uravna(va)ti: Gell., ita modulante naturā Plin.

2. occ. kot glasbeni t.t.
a) po poudarkih (taktu) umeriti (umerjati), uravnati (uravnavati): Porph., hominum aures vocem modulantur Ci., virgines sonum vocis pulsu pedum modulantes L. z nogami udarjajoče takt.
b) po taktu peti ali igrati: Fr., Vulg., harundine carmen O., Sil. ali carmina avenā V. ob spremljavi piščali, verba fidibus Latinis H. ob spremljavi latinskih strun, lyram Tib.; pt. pf. s pass. pomenom: barbite Lesbio modulate civi (gr. dat.) H., modulata carmina Suet., cantica ad aliorum similitudinem modulata Q. smešno posnete pesmi = parodirane pesmi, parodije. — Od tod adj. pt. pf. s pass. pomenom modulātus 3, klas. le adv. -ē po taktu umerjen, ubran, ritmičen, ritmiziran, skladen, melodičen, harmoničen, glasben: Plin., Gell., Fl., Amm., Aus., verba O., modulate canentes tibiae Ci. — Soobl. modulō -āre: Prisc.

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

mogóč possible; likely; (izvedljiv) feasible, achievable, practicable

vse mogóče every possible (case), all possible (cases), all the possibilities
vse mogóči ljudje people of every sort and kind
ni mogóče! no!, is it possible!; you don't say!
kar največ mogóče as much as possible, to the utmost
če je mogóče if possible
vse, kar nam je mogóče everything possible, everything within our power
kolikor mi bo le mogóče to the best of my power
storil bom vse, kar mi bo mogóče I'll do my best (ali my utmost)
napraviti vse mogóče to do all in one's power, to do (ali to try) one's best, to try every possible means, to leave no stone unturned, to strain every nerve, to exert oneself to one's utmost
ni nam bilo mogóče it was beyond us
brž ko mogóče as soon as possible
vzpon na goro je mogóč le z ene strani the ascent of the mountain is possible (ali practicable) on one side only

mogóč possible ; (izvedljiv) faisable, praticable

če (je) mogoče si possible, si faire se peut
je mogoče, da il est possible que, il se peut que (+ subjunktiv)
kolikor mogoče autant que possible
kolikor mogoče hitro le plus vite possible, aussi vite que possible
kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče le plus tôt possible, aussitôt que possible
ni mogoče! pas possible!, par exemple!, allons donc!, familiarno non, sans blague!
storil bom, kar bo (je) mogoče je ferai (tout) mon possible

mogóč (-a -e) adj.

1. possibile; eventuale; virtuale (tudi fiz. );
niti najmanjši dvom ni več mogoč non è possibile nutrire il ben minimo dubbio

2. ves mogoči pren. (številen in raznovrsten) (di) tutto, disparato, possibile (e immaginabile):
prihajali so vsi mogoči ljudje veniva la gente più disparata
lepaki vseh mogočih barv manifesti di tutti i colori
prodaja vse mogoče stvari vende di tutto
izgovarja se na vse mogoče načine cerca le scuse più possibili e immaginabili