Franja

Zadetki iskanja

  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

    I. prostorsko in krajevno:

    1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

    2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

    3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

    4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci.

    II. metaf. časovno:

    1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

    2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

    3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. Od tod adv.

    1. longinquē
    a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
    b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

    2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

    3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.
  • longitudinal, e, aux [-dinal, no] adjectif podolžen
  • lopat|a1 ženski spol (-e …) die Schaufel, die Schippe; agronomija in vrtnarstvo der Spaten; za kidanje snega: der Schneeräumer, die Schneeschaufel, der Schneeschieber
    pomožna lopata die Behelfsschaufel
    agronomija in vrtnarstvo vilasta lopata die Grab(e)gabel
    list lopate das Schaufelblatt, Spatenblatt
    za globino lopate spatentief
  • lópov (-a) m (malopridnež) furfante, delinquente, briccone, mascalzone, manigoldo, arnese, canaglia, gaglioffo, birbante:
    hud lopov je è un pessimo arnese
  • loqué, e [lɔke] adjectif, populaire oblečen
  • lorrain, e [Iɔrɛ̃, ɛn] adjectif lotarinški
  • losangé, e [-e] adjectif pokrit z rombi (grb)
  • loucheur, euse [lušœr, öz], familier louchard, e škilavec, -vka
  • Louis [lwi] masculin Ludvik

    louis (d'or) francoski zlatnik
    Louis-philippard, e bidermajerski
  • lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

    une lourde tâche težka naloga
    lourde faute težka, huda, groba napaka
    aliment masculin lourd težka jed
    artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
    huile féminin lourde težko olje
    industrie féminin lourde težka industrija
    temps masculin lourd soparno vreme
    odeur féminin lourde močan, oster vonj
    marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
    poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
    avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
    avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
    peser lourd biti težak (nad poprečjem)
    cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
    il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
    lourd de conséquences težkih posledic
    lourd de promesses mnogo obetajoč
  • lourdaud, e [lurdo, d] adjectif neroden, okoren, nespreten, neokreten; masculin neroda, teleban, figuré štor
  • lòv (lôva) m

    1. caccia; partita, battuta di caccia:
    iti na lov andare a caccia
    prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
    lov na jelena caccia al cervo
    lov in ribolov la caccia e la pesca
    divji lov caccia di frodo
    lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
    lov na merjasca caccia al cinghiale

    2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
    lov na limanice caccia con la pania
    oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

    3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

    4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
    lov za bogastvom brama di ricchezze
    lov za zlatom febbre dell'oro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lov na čarovnice caccia alle streghe
    etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
    antr. lov na glave caccia di teste
    mali, nizki lov caccia minuta
    veliki, visoki lov caccia grossa
    krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
    lov na čakanje appostamento
    lov na klic caccia a richiamo
    lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
    lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
    lov s ptičjimi mrežami ragnaia
  • lôvec (-vca) m

    1. cacciatore; pog. guardacaccia:
    lovec z vabnikom zimbellatore
    lovci in ribiči cacciatori e pescatori
    divji lovec cacciatore di frodo
    nedeljski lovec cacciatore inesperto, in erba
    lovec na kite cacciatore di balene, baleniere

    2. pren.
    lovec na avtograme cacciatore di autografi
    lovec na denar uomo avido di denaro
    lovci na zlato, za zlatom cercatori d'oro
    lovec na doto cacciatore di dote

    3. šah. alfiere

    4. žarg. aer. (lovsko letalo) (aereo da) caccia;
    lovec bombnik cacciabombardiere
    navt. lovec na podmornice cacciasommergibili
    voj. alpino, cacciatore delle alpi;
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. lovci na glave cacciatori di teste
  • lôvski (-a -o)

    A) adj. di, da caccia; venatorio:
    lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
    lovska dovolilnica licenza di caccia
    lovska koča capanna di caccia
    šah. lovska končnica finale di alfieri
    lovska puška fucile da caccia
    lovska škoda danni da selvaggina
    lovska torba carniera
    lovska trofeja trofeo (di caccia)
    lovski čuvaj guardacaccia
    lovski krst battesimo di cacciatore
    lovski nož coltello da cacciatore
    lovski pes cane da caccia
    lovski rog corno da caccia
    aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
    lovsko leto stagione della caccia
    lovski rezervat bandita
    lovski suknjič cacciatora
    gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

    B) lôvska f pren.
    ta je pa lovska questa è poi grossa
  • loyal, e, aux [lwajal, jo] adjectif lojalen, pošten, zvest, korekten

    ami masculin loyal zvest prijatelj
    adversaire masculin loyal pošten nasprotnik
    loyaux coûts masculin pluriel, (juridique) postranski stroški
  • lucere* v. intr. (pres. luce) knjižno svetiti, žareti; sijati
    PREGOVORI: non è tutto oro quello che luce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • lūcidus 3, adv. (lūx)

    1. (pre)svetel, jasen, blesteč, bleščeč (se): aer Lucr., sidera H., gemma O., Q. bistra, noctes Mel., domus Cael., domus lucidior O., lucidissima stella Vitr.; adv. acc. n.: lucidum fulgentes oculi H. bleščeče.

    2. occ. svetlobel, bleščeče bel: puella O., ovis Tib., lilia Pr., vestis Plin. prozorna.

    3. metaf. jasen, razločen: l. ordo H., ratio Q., res lucidior G., Philistus … aliquatenus lucidior Q. razumljivejši, lucidissima verba Aug., lucide definire verbum Ci., animus lucidius … inter divina mansurus Sen. ph., lucide dicere, ostendere lucidissime causam Q.
  • lucrōsus 3, adv. - ē (lucrum) velik dobiček prinašajoč, donosen, koristen, starejše hasnovit: cur mihi sit damno, tibi sit lucrosa voluptas? O., donec quod omnibus in promptu erat, paucis lucrosum fieret T., neque enim est ulla fraus vitae lucrosior Plin., id peraeque etiam lucrosissimum Plin.; adv.: Cass., v komp.: lucrosius perire Hier.
  • luctuōsus 3, adv. (luctus)

    1. poln žalosti, žalost prinašajoč, žalosten, žalostilen: Plin. iun., Iust., victoria S., dies rei publicae luctuosus Ci., hoc si luctuosum est parentibus Ci., huius luctuosissimi belli semen tu fuisti Ci.

    2. žalujoč = tožeč, (pre)žalosten, žaloben, (o)tožen: di multa neglecti dederunt Hesperiae mala luctuosae H., luctuose canere Varr. (o slavcu) milo peti, imperatores vestri luctuosius nobis quoque quam vobis perierunt L., illud … quam luctuose ridiculum est Aug., his casibus proeliorum luctuose finitis Amm.