Franja

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

v nekem smísel in a certain sense
v pravem smíslu besede in the true sense of the word
v istem smíslu in the same sense
v polnem smíslu besede in the full sense of the word
v prenesenem smíslu in the figurative sense
v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
brez smísla void of sense, senseless
to je brez smísla this is senseless
to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
to nima nobenega smísla that's no good
nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
za to nimam smísla my tastes do not go that way

smoking [smóukiŋ]

1. samostalnik
kajenje; zadimljenje; prekajevanje

no smoking! kaditi prepovedano; železnica za nekadilce
do you mind my smoking? smem kaditi?

2. samostalnik
kadeč se

smoking hot vroč, da se kar kadi
smoking cap domača čepica (za starejše moške osebe)

smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
smrdeti do nebes zum Himmel stinken
smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

smŕt mort ženski spol , trépas moški spol, pravno décès moški spol

v primeru smrti en cas de mort (ali de décès)
do smrti à mort, à outrance
za življenje in smrt à la vie et à la mort
na smrt žalosten mortellement affligé
bela smrt la mort blanche
črna smrt la peste
junaška (naravna, nasilna, navidezna, prezgodnja, zaradi nesreče) smrt mort héroîque (naturelle, violente, apparente, prématurée, accidentelle)
nagla smrt mort subite (ali soudaine)
oznanilo o smrti avis moški spol, mortuaire, lettre ženski spol de faire-part (ali faire-part moški spol) de décès, annonce ženski spol nécrologique (ali de décès)
slutnja bližnje smrti pressentiment moški spol d'une mort prochaine
na smrt bolan malade à mourir (ali à la mort)
smrti zapisan voué à la mort, marqué par la mort
boriti se s smrtjo lutter avec la mort, être à l'agonie, agoniser
gre za življenje ali smrt il y va de la vie
do smrti mučiti koga tourmenter quelqu'un à mort
na smrt obsoditi condamner à mort
rešiti koga smrti sauver la vie à quelqu'un
do smrti se zgarati se tuer à la besogne (ali au travail), s'échiner
viseti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
smrt tiranu! mort au tyran!
smrt fašizmu, svoboda narodu! mort au fascisme, liberté au peuple!

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

smučarski avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ síbusz
Gostje so sicer brezplačni smučarski avtobus do bližnjih smučišč dobro sprejeli. ▸ A közeli síközpontokba közlekedő ingyenes síbuszt a vendégek jól fogadták.
Krvavec: do 70 cm snega, naprave obratujejo, tekaška proga je urejena, smučarski avtobus vozi. ▸ Krvavec: max. 70 cm hó, a létesítmények üzemelnek, a sífutópálya készen áll, a síbusz közlekedik.

snatch¹ [snæč] samostalnik
hlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda)
ameriško, sleng ugrabitev otroka (osebe)
množina odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinje

by snatches od časa do časa, v razmakih
in snatches sem ter tja, včasih, od časa do časa
this lazy fellow only works in snatches ta lenuh dela le od časa do časa
to make a snatch at hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujeti
she sang snatches of an old song pela je odlomke neke stare pesmi
to sleep in short snatches spati v presledkih

sneaking [sní:kiŋ] pridevnik (sneakingly prislov)
plazeč se, prihuljen
figurativno klečeplazen, hlapčevski; zahrbten, podel, ogaben; skriven, nepriznan; neupravičen (naklonjenost, simpatija)

I have a sneaking weakness for these boys ne morem si kaj, da ne bi čutil neko naktonjenost do teh fantov

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

snow² [snóu] neprehodni glagol
snežiti
figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
prehodni glagol
zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

it snows sneži
it snowed invitations deževalo je povabil
he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

so¹

1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?

soak [sóuk]

1. samostalnik
namočenje, namakanje, prepojitev; tekočina za namakanje
pogovorno popivanje
sleng pijanec
sleng težak udarec
sleng zastavitev, zastava

to put in soak zastaviti

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), namakati (se); prepojiti (napojiti) (se); pronicati, mezeti
pogovorno čezmerno piti; vpijati; izsesati (tekočino) (out)
sleng opijaniti (koga)
pogovorno piti ga, biti pijanec
sleng kaznovati (koga)
ameriško, sleng natepsti, pretepsti
figurativno izmolsti (kaj) iz koga, "osušiti" (koga) za kaj
sleng zastaviti (kaj)

to soak o.s. into zatopiti se v
to soak through a filter pronicati skozi cedilo
I am soaked through (with rain) do kosti sem premočen (od dežja)
soaking wet popolnoma premočen
he soaked me 10 shillings osušil me je za 10 šilingov
the path is soaked steza je razmočena
blotting paper soaks up ink pivnik vpija črnilo
to soak in (up) vpijati, absorbirati; napojiti se

soaky [sóuki]

1. pridevnik
premočen

2. prislov

soaky wet do kože moker (premočen)

sôba room; arhaično chamber

sôba za eno osebo single room
sôba za dve osebi double room
družabna sôba (salon) drawing room
sôba za kajenje smoking room
sôba za oblačenje dressing room
otroška sôba nursery
spalna sôba bedroom
sôba za knjige library
sôba za goste guest room, spare room
dnevna sôba living roam, sitting room
študijska sôba study
sôba jedilnica dining room
šolska sôba (učilnica) schoolroom
učiteljska sôba staff room
sprejemna sôba drawing room, reception room, parlour
sôba spalnica (v zavodih itd.) dormitory
sosedna sôba adjoining room
podstrešna, mansardna sôba attic, garret
sôba za služinčad servants' room
sôba v zidu (brez okna) alcove
sôba v bolnišnici ward
majhna sôba little room, closet
prazna sôba vacant room
opremljena sôba furnished room, apartment
stanovanje z dvema sôbma a two-roomed flat
vrsta, niz sôb suite of rooms
sôba s pogledom na ulico (na dvorišče) front room (back room)
sôba gleda, ima pogled na vrt the room overlooks the garden
najeti sôbo to rent a room
oddati sôbo to let a room
odda se sôba room to let
oddajamo sôbe rooms to let
deliti sôbo s (kom) (pogovorno) to room with
pospraviti, urediti sôbo to do one's room
ostati v sôbi, ne iti iz sôbe to keep to one's room
bolniška sôba sick room

sobota samostalnik
(dan v tednu) ▸ szombatV družbi sorodnikov in prijateljev je jubileju nazdravila minulo soboto. ▸ Rokonai és barátai társaságában múlt szombaton kocintott az évfordulóra.
Povezane iztočnice: delovna sobota, prosta sobota, velika sobota

social družben, socialen

acción social (Španija) katoliška, konservativna stranka (do leta 1931 monarhistična)
partido social católico krščansko-socialna stranka
partido social demócrata socialno-demokratska stranka
social-demócrata m socialdemokrat
razón social (trgovska) tvrdka