clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)
1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.
2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.
3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.
Zadetki iskanja
- Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.
1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.
2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid. - Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:
1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.
2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.
3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.
4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.
5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.
6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.
7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.
8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:
9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.
10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.
11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T. - claudō1 -ere, clausī, clausum (v zloženkah [con-, in-, oc-, recludere] je au oslabel v ū; od tod vulg. in poklas. soobl. nezloženega glag. clūdō -ere, clūsī, clūsum).
I.
1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati) (naspr. aperīre, patefacere, reserāre): ianuam Ci., portas alicui C. komu = pred kom, portas obice firmo O., claudentur Belli portae V., cl. Ianum (Quirini) S., L., H. Janovo svetišče zapreti (v znamenje splošnega miru v državi), claudi tabernas tota urbe iussit L., valvae clausae subito se aperuerunt Ci., domos clausere serae O., pars adaperta fuit, pars altera clausa fenestrae O., fores carceris adamante clausae O.; domus clausa pudori Ci., clausa curia pauperibus est O.; pogosto subst. pt. pf. clausum -ī, n zaklep, zapiralo, zapah: clausa (po drugih clusa) domorum Lucr., clausa effringere S. ključavnice siloma odpreti (odpirati), sic positum in clauso linquunt V., sub clauso habere Col. pod ključem, fructus clauso custodire Col.; pren.: palpebraeque,... aptissime factae... ad claudendas pupulas Ci., cl. nostros ocellos Pr. (o smrti), oculos Lucan., lumina nox clausit O. je zatisnila oči, cl. lumina in aeternum noctem (= mori) V., clauserunt omnes lumina nostra manus Mart., cl. aures alicui rei L., Sen. ph. ali ad voces alicuius Ci., cl. ora Pr., ora loquentis O., clauso ore Cat., T., cluso corpore adversum vim veneni T., homo clausus T. zaprt = zaprtega srca, redkobeseden.
2. pren.
a) zaključiti (zaključevati), dovršiti, (do)končati, skleniti (sklepati): epistulam, opus O., verba pedibus H. spraviti (spravljati) v verze, zaokrožiti v verze, insigne facinus strenuo exitu Val. Max., disputatio illa contra Gorgian ita clauditur, οὐκοῦν... Q., cum versus cluditur Q., cludendi inchoandique sententias ratio Q., cludere bella Stat.; o času: octavum trepidavit aetas claudere lustrum H., diem vitae huius extremum cl. Aug.
b) voj. zaključiti (zaključevati), biti na koncu, biti v zaplečju, biti zadnja straža: Cu., Auct. b. Afr., Sil., Boii agmen hostium claudebant C., duae legiones totum agmen claudebant C., Angrivarios... a tergo... Chasuarii cludunt T. sledijo zaključujoč, cl. sinistrum, dextrum latus T. zakrivati, (za)ščititi.
II. (= concludere, includere) koga ali kaj kam zapreti (zapirati), dati, kje skri(va)ti, s čim zakri(va)ti: dicitur... matrem Pausaniae... in primis ad filium claudendum lapidem... attulisse N. da bi sina zazidali, (Danaën) clausam implevit Iuppiter auro O., cl. apes Val. Fl., fera animalia clausa tenere T. Krajevno določilo z loc.: agnos domi V.; s praep.: aliquem in curia L., in tectis, in undis O., aquilonem Aeoliis in antris O., apes in arbore inani O., pecudes in antro V., turpi clausus in arca H., in carcere claudi T., clausus intra domum T., cl. volnus sub casside Sil.; pren.: aliquid clausum in pectore habere S.; z adv.: tauros... intus clausos satura ad praesepia servant V., armenta iuxta clausa T.; z abl. instrumenti: cl. ventos nubibus Lucr., ventos carcere O., carcere dicuntur clausi sperare salutem O., vinclis et carcere clausus Val. Fl., animae clausae tenebris et carcere caeco V., clausa armenta stabulis V., cl. vultus casside Sil., humeros clipeo Stat., claudi cubiculo T., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno; pren.: deum pectore clausum habere O.; occ.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati): forum porticibus tabernisque L., non portu illud oppidum clauditur Ci., silva claudit nemus O., quasdam gemmas auro clusit Plin. je vdelal v zlato.
b) voj. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: oppidum operibus C., eum difficultatibus locorum Hirt., urbem obsidione N., locorum angustiis claudi N., munitio regiam clausit Cu., clausus armis senatus T.
c) lov. obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, zaje(ma)ti: nemorum saltūs V., valles insidiis Tib., lepores rete (abl.) O. omrežiti (omreževati).
III.
1. geogr. (o krajih) zapirati, naslanjati se na kaj, držati se česa: dextra laevaque (acc. pl.) duo maria (nom. pl.) claudunt L., insula eum sinum ab alto claudit L.
2. pot, sotesko, deželo idr. zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati), (pre)sekati, nedohodno, nedostopno narediti (delati), zagraditi (zagrajevati): forum saepietur, omnes aditus claudentur Ci., cl. exitum Ci., transitum L., terrestres aditus opportune positis praesidiis L., omnes aditus custodiis T., locum Varr., campum Cat., omnia litora ac portus custodiā clausos teneri C., abstitere Galli, ut clauderent viam L., vias torrentum incendia cludunt Stat., clauderet ut Tatio fervidus humor iter O., Theseo clausit iter Achelous imbre tumens O., flumina ac terras et quodam modo caelum (namreč z visokimi stavbami) T., clausam Alpibus Italiam T.; pren.: claudite iam rivos V. zamašite, cl. aquas Pr., fontes O. zamašiti, eam quoque se illis fugam clausurum L., portā castrorum fuga clausa erat L., fugam custodia claudit O. onemogoča, undique clausi commeatus erant L. dovoz je bil... presekan, horum ferocia vocem Euandri clausit L. je zaprla Evandru sapo, letalis hiems vitales vias et respiramina clausit O. je zaprla sapo in dihanje, pollice vocis iter claudere O., viam animae laqueo cl. ali animam laqueo cl. O. z vrvico se zadušiti, obesiti se, animum clusit dolor Lucan., cl. hiatūs serpentis Pr., flatūs Sil., aditus ad vulnera clusi Stat., cl. sanguinem Plin. ustaviti, ut sanguis aliter cludi non posset quam... Iust.
3. deželo idr. zapreti (zapirati) za promet: tamquam clausa sit Asia, sic nihil perfertur ad nos Ci. ep., patefactum nostris legionibus Pontum, qui antea populo Rom. clausus fuisset Ci., quod clausae hieme Alpes essent L., rura gelu tum claudit hiems V., Britanniam tam diu clausam aperire Mel.; pogosto o morju: adhuc clausum fuisse mare scio Ci. ep., clausa nobis erant omnia maria C., litus clausum T. zaprto za plovbo (zaradi zimskih viharjev). - clāvus -ī, m (gl. claudō1)
I.
1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.
2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).
— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun. - Cleōn -ōnis, m (Κλέων) Kleon,
1. slavni aten. demagog po Periklejevi smrti, po poklicu strojar: Ci.
2. gr. retor v Lizandrovi dobi, doma iz Halikarnasa: N.
3. Sicilec v vojski Aleksandra Vel.: Cu.
4. gr. ulivalec medi: Plin.
5. gr. slikar: Plin. - clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).
- cliff [klif] samostalnik
skala, čer, kleč, pečina; strmo pobočje
sleng cliff hanger zanimiva nadaljevanka po radiu
cliff dweller praprebivalec jugozahodnega dela Severne Amerike - clĭma -atis, n (gr. κλῖμα, κλίμα)
1. nagnjenost zemlje od ravnika proti tečajema, od tod po tej nagnjenosti se ravnajoča toplota ali vreme, podnebje (čisto lat. caelum): Ap., Tert., Serv., M.; potem kraj sploh: cl. medium ventris P. Veg.
2. površinska mera = 60 kvadratnih čevljev: Col., Isid. - clīmactēr -ēris, acc. -ēra, acc. pl. -ēras, m (gr. κλιμακτήρ stopničasta lestvica) nevarno obdobje v človeškem življenju (po mnenju starodavnikov 7., 14., 21., 28. itd. leto), vsako sedmo leto življenja, klimakterično leto: Plin., Gell.
- cloche-pied [klɔšpje]
à cloche-pied po eni nogi
aller, marcher, sauter à cloche-pied hoditi, skakati po eni nogi - Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.
1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.
2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr. - clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)
à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma - clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa
les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija - clueō -ēre sloveti, imenovati se, imenovan biti, biti na glasu: ubi mortuus sis, ita sis, ut nomen cluet Pl., quaecumque cluent Lucr. vse, kar ima ime = kar je (biva); z dvojnim nom.: unde ignis cluet (= dicitur) mortalibus clam divisus Pac. ap. Ci., ut meus victor vir belli clueat Pl., Troginu' calix per castra cluebat? Luc. ap. Non.; z NCI: per gentes esse cluebat omnium miserrimus Enn. ap. Non., Atridae fratres cluent fecisse facinus maximum Pl., quae tibi cognita res... opportuna cluebit Lucr.; z ACI: ex taurigeno semine ortam fuisse an humano cluam Acc. fr.; z abl. (po čem? zaradi česa? od česa?): ut Acherunti clueas gloriā Pl., oves, quis Tarentum vel Baetica cluet naturā colorante Tert. — Kot dep.: stratioticus homo qui cluear Pl. ki se imenujem = ki sem, hi cluentur hospitum infidissimi Pac. ap. Non., Pompilius clueor Varr. ap. Non. — Soobl. Cluō -ĕre: Sen. ph., Aus., Prud.
- clymenus -ī, f (gr. κλύμενος) po kralju Klimenu poimenovana rastl. „klimenovka“ = poljski neven, babji prstanec: Plin.
- coāctor -ōris, m (cōgere)
1. izterjevalec (pobiralec) denarja, posebno pri kupčijah in dražbah: Ca., Suet. idr., (pater Horatii) fuit coactor H., ut nostri facere coactores solent in centesima Ci. naši davkarji.
2. le v pl. agminis coactores zaplečje, zadnja četa (beseda, tvorjena po izrazu agmen cogere): T.
3. pren. priganjalec: Sen. ph. - coat1 [kóut] samostalnik
suknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje
medicina mrena, opna, kožica
coat of arms grb
to baste s.o.'s coat nabunkati, pretepsti koga
to cut one's coat according to one's cloth ➞ cloth
to dust a coat for s.o. pretepsti koga
it is not the gay coat that makes the gentleman obleka sama še ne naredi človeka
great coat zimski plašč
to wear the King's (ali Queen's) coat služiti vojake
coat of mail železna srajca, oklep
near is my coat but nearer is my skin vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
to turn one's coat izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračati
to take off one's coat pripraviti se na boj
to take off one's coat to (the) work zavihati rokave, lotiti se dela - Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.
1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.
2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.
3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr. - coccum -ī, n (gr. κόκκος)
1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
b) škrlatna nit: Suet.
c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.
2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.