Franja

Dardanus¹ -ī, m (Δάρδανος) Dardan,

1. Jupitrov in Elektrin sin, ustanovitelj in heros eponymos mesta Dardanije v Troadi, praoče trojanskega vladarskega rodu, torej tudi Eneja in Rimljanov: V., O., Lact. Od tod patronim
a) Dardanidēs -ae, m (Δαρδανίδης) Dardanid, Dardanov potomec: O., abs. = Aeneas: V., ali = Scipio Africanus: Sil.; pl. Dardanidae -ārum (-ûm), m trojanski: pastores Dard. V., abs. = Trojanci: V.
b) Dardanis -idis, acc. pl. -idas, f (Δαρδανίς) Dardanida, Dardanova potomka, pesn. = trojanska, Trojanka: V., O., Mart. Adj.
a) Dardanus 3 dardanski, pesn. = trojanski: arma, pubes V., gens, turres H., puppis Pr. Enejeva, Troia O.; tudi = rimski: Dard. ductor (= Scipio Afric.) Sil.; subst. Dardanus -ī, m Trojanec, occ. = Aeneas: V.
b) Dardanius 3 (Δαρδάνιος) dardanski, pesn. = trojanski: gens V., carinae V. ali pinūs O. Enejeve ladje, advena (= Paris) O., senex (= Priamus) O., vates (= Helenus) O., Iulus (Enejev sin) O., Roma O., Sil., minister (= Ganymedes) Mart.; subst. Dardania -ae, f (Δαρδανία) Dardanija, mesto pri Abidu v Helespontu, ki ga je ustanovil Dardan: O.; pesn. = Troia: V., O. idr.

2. sicer neznan stoik: Ci.

3. sloviti feniški čarodej: Plin., Ap. Od tod adj. Dardanius 3 Dardanov: artes Col. = čarodejne.

Dārēus -ēī (poklas. Dārīus -īī), m (Δᾱρεῖος) Darej, Darij,

I. ime več perzijskih kraljev:

1. D. Hystaspis Darej Histaspid, Kserksov oče, l. 490 so ga pri Maratonu premagali od Grki, umrl l. 485: Ci., N., Iust. idr.

2. Dareus secundus Darej II., Kserksov sin: O., Iust., Cl.

3. D. Ochus ali Nothus Darej Oh ali Not, Artakserksov oče in sin Kira mlajšega, umrl l. 404: Iust.

4. Dareus Codomannus Darej Kodoman, zadnji perzijski kralj, premagal ga je Aleksander Veliki ter umoril Bes l. 330: Pl., Ci., L., Cu. idr.

— II. met. v obl. Dărīus = Δαρεικός (sc. στατήρ) Darejev zlatnik, kovan v času Dareja Histaspida in vreden 20 atiških srebrnih drahem: Aus. — Od tod adj. Dārīus 3 Darijev, darij(ev)ski: opes M.

datare

A) v. tr. (pres. dato)

1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo

2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej

date³ [deit] samostalnik
rok, datum, doba
ameriško sestanek

(down) to date do danes
out of date zastarel, nemoderen, staromoden
at an early date prav kmalu
to bear a date biti datiran
of even date istega datuma
trgovina date of the bill (of exchange) dan izdaje menice
at long date dolgoročen
at short date kratkoročen
from date od današnjega datuma
date of expiration (ali maturity) , due date datum poteka roka
ameriško without date odložen na nedoločen čas
to make a date dogovoriti se za sestanek
of recent date nov, moderen
up to date sodoben, moderen

dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
ce traité date du 18^e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
dater une lettre datirati pismo
il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
cela ne date pas d'hier to ni novo

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

datíran dated

nedatíran undated, dateless
pismo je datírano z dne 10. maja the letter is dated May 10th
datírati to date (od from)
naprej datíran to postdate
nazaj datíran to predate
ta zgradba datira iz 17. stoletja this building dates from the 17th century

dative [déitiv]

1. samostalnik
slovnica dajalnik, dativ

2. pridevnik
slovnica dajalniški
pravno razpoložljiv, prenosen

executor dative od sodišča imenovan skrbnik

datum samostalnik
(podatek o dnevu ali dogodku) ▸ dátum, időpont, keltezés, keletTočen datum obiska bodo določili v prihodnjih dneh. ▸ A látogatás pontos idejéről az elkövetkező napokban döntenek.
Veljavnost bonov je 3 mesece od datuma nakupa. ▸ Az utalványok a vásárlás időpontjától számított 3 hónapig érvényesek.
Povezane iztočnice: datum rojstva, rojstni datum

Daulis -idis, acc. -ida, f (Δαυλίς) Davlida, mesto v Fokidi, torišče mita o Tezeju, Prokni in Filomeli: L., O. Od tod adj. Daulius 3 (Δαύλιος) davlidski: rura O. Daulias -adis, f (Δαυλιάς) davlidska, iz Davlide: ales Daul. O. lastovica (= Procne), Dauliades puellae (= Procne in Philomela) V.; abs. Daulias (= Procne) Cat., Ps.-V. (Ciris). Daulis -idis, f (Δαυλίς) davlidska: Sen. tr.

Daunus -ī, m Daven, mitološki kralj severne Apulije (Apulia Daunia), Pilumnov in Danain sin, oče ali ded Turna, rutulskega kralja, Diomedov tast: V., O. idr., pauper aquae Daunus (kot vladar pokrajine, revne z vodo) H. Od tod adj. Daunius 3 Davnov, davenski, davnijski: O., heros (= Turnus) V., dea (= Iuturna) V., gens (= Rutuli) V., Daunia Camena H. davnijska (t.j. apulska, Horacijeva) Muza; pesn. pren. = rimski: Dauniae caedes H. Dauniacus 3 davnijski = apulski: campi Sil. Subst. Dauni -ōrum: Mel., ali Dauniī -iōrum, m: Plin. (Δαύνιοι) Davni(jci), preb. severne Apulije. Daunias -adis, f pokrajina Davnija, pesn. = Apulija: militaris D. H.

davčn|i (-a, -o) steuerlich; Steuer- (dolg die Steuerschuld, dolžnik der Steuerschuldner, grešnik der Steuersünder, inšpektor der Steuerfahnder, list die Steuerkarte, predmet das Steuerobjekt, prestopek das Steuervergehen, razred die Steuerklasse, svetovalec der Steuerberater, upravičenec der Steuerberechtigte, uradnik der Steuerbeamte, vijak die Steuerschraube, goljufija der Steuerbetrug, inšpekcija die Steuerfahndung, napoved die Steuererklärung, obremenitev die Steuerlast/Steuerbelastung, obveznost die Steuerpflicht, odločba der Steuerbescheid, olajšava die Steuerermäßigung, politika die Steuerpolitik, poštenost die Steuermoral, reforma die Steuerreform, revizija die Steuerprüfung, stopnja der Steuersatz/Steuerfuß, tajnost das Steuergeheimnis, terjatev die Steuerforderung, uprava das Steueramt/Finanzamt, utaja die Steuerhinterziehung; posebna ugodnost der Steuervorteil, kaznivo dejanje die Steuerstraftat, pravo das Steuerrecht, zadeve Steuersachen množina)
davčna osnova die Besteuerungsgrundlage/Bemessungsgrundlage
davčna preobremenitev die Überbesteuerung
odbitek od davčne osnove der Steuerabzug
uveljavljanje davčnih olajšav die Absetzung
uveljavljati davčno olajšavo von der Steuer absetzen
za kar je mogoče uveljavljati davčno olajšavo absetzbar
z davčnimi ugodnostmi steuerbegünstigt
biti davčni zavezanec steuerpflichtig sein

dav|ek moški spol (-ka …) die Steuer; (dajatev) die Abgabe; -steuer (cerkveni Kirchensteuer/Kirchenabgabe, na darila Schenkungssteuer, na dediščino Erbschaftssteuer, na dobiček Gewinnsteuer, na dodano vrednost Mehrwertsteuer, na dohodek Einkommenssteuer, na dohodke pravnih oseb Körperschaftssteuer, na donos kapitala Kapitalertragssteuer, na donos Ertragssteuer, na luksuzno blago Luxussteuer, na motorna vozila Kraftfahrzeugsteuer, na nepremičnine Immobiliensteuer, na obdelano površino Flächensteuer, na osebne dohodke Lohnsteuer, na pijače Getränkesteuer, na posest Besitzsteuer, na premoženje Vermögenssteuer, na promet z nepremičninami Grunderwerbssteuer, na promet kapitala Kapitalverkehrssteuer, na samske osebe Ledigensteuer, na tobak Tabaksteuer, na zapuščino [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer, v naravi Naturalsteuer, deželni Landessteuer, najemninski Mietsteuer, namenski Zwecksteuer, občinski Gemeindesteuer, obrtni Gewerbesteuer, osebni Personalsteuer/Personensteuer, posebni Sondersteuer, progresivni Progressivsteuer, prometni Umsatzsteuer/Verkehrssteuer, realni Realsteuer, tempeljski die Tempelsteuer; uvozni Einfuhrsteuer, veselični Lustbarkeitssteuer/Vergnügungssteuer, vojaški Wehrsteuer, zemljiški Grundsteuer)
figurativno krvni davek der Blutzoll
plačati davek za kaj etwas versteuern
odmeriti davek die Steuer veranlagen
odmera davka die Veranlagung/Steuerveranlagung/Steuerbemessung
osnova za odmero davka die Steuerbemessungsgrundlage
biti zavezan plačati davek steuerpflichtig sein
davka prosta vsota die Freigrenze
doplačilo davka die Nachsteuer
oprostitev od davka die Steuerfreiheit
obdobje za odmero davka der Veranlagungszeitraum
odbitek pri davku der Steuerabzug
oprostitev plačila davka die Steuerbefreiung
prevalitev davka die Steuerüberwälzung
prihodek od davka die Steuereinnahme
plačani davki Steuergelder množina, das Steueraufkommen
zakon o davku/davih das Steuergesetz
odmera davka die Steuerfestsetzung/Steuerbemessung
pobiranje davka die Steuererhebung
pravica pobiranja davka die Steuerhoheit
predplačilo davka die Steuervorauszahlung
vračilo preveč plačanega davka die Steuerrückerstattung
zaostanek pri plačevanju davka der Steuerrückstand

davek samostalnik
1. (denarna dajatev) ▸ adóPovezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek

2. (negativne posledice) ▸ adó, sarcPrenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek.

dávek (-vka) m

1. tassa, imposta:
pobirati davke riscuotere le imposte
odmeriti davke tassare
plačati davke pagare le tasse
utajiti davke evadere il fisco
občinski davek imposta comunale
prometni davek, davek na promet, od prometa imposta sull'entrata
davek na dohodek imposta sul reddito
zemljiški davek imposta fondiaria
direktni, neposredni davek imposta diretta
indirektni, posredni davek imposta indiretta
oproščen davka esentasse

2. pren. tributo:
krvni davek tributo di sangue

davek na premoženje stalna zveza
finance (vrsta davka) ▸ vagyonadó
Sopomenke: davek od premoženja

Dāvīd, m indecl. in Dāvīd -vīdis, acc. -vīda, m David, drugi judovski kralj, prerok in pesnik psalmov: Eccl., Vulg.; gen. Dāvīd: Aus., Eccl., gen. Dāvīdis in acc. Dāvīda: Iuvenc. Od tod adj. Dāvīdicus 3 Davidov, davidski: Prud., Cass., Ven. idr.

davi|ti (-m) zadaviti würgen; abwürgen; die Kehle zudrücken
daviti se če gre človeku na bruhanje: würgen, loviti sapo: keuchen
daviti se od smeha vor Lachen platzen