Franja

udárjati glej tudi udariti

udarjati polne in polovične ure dar las horas y las medias
udarjati na boben tocar el tambor
udarjati z glavo ob zid arremeter con la cabeza contra la pared (tudi fig)
udarjati s perutmi aletear, batir las alas
udarjati se po prsih golpearse el pecho

udarjen (-a, -o) geschlagen (tudi z boleznijo ipd.)

udarnik samostalnik
1. nekdaj (prostovoljec) ▸ élmunkás, rohammunkás
Manjka obzidje, ki bi bilo hkrati tudi spomenik vsem mladim udarnikom, ki so štiri poletja gradili kranjski stadion. ▸ Hiányzik az a fal, amely egyben mindazon fiatal élmunkások emlékműve is lenne, akik négy nyáron át építették a kranji stadiont.

2. nekdaj (naziv za prizadevno delo) ▸ élmunkás, rohammunkásZa marljivo delo sta bila oba večkrat nagrajena kot udarnika. ▸ Szorgalmas munkájukért mindkettejüket többször is kitüntették élmunkásként.

3. (napadalec; borec) ▸ élharcos, lázadó, felkelő
V ponedeljek so odstavljenemu direktorju "udarniki" pred nosom zaprli vrata pisarne. ▸ A leváltott igazgató orra előtt hétfőn „lázadók" csukták be az iroda ajtaját.
Spomenka Hribar je bila med prvimi "udarniki", ki so postavljali temelje samostojne in demokratične Slovenije. ▸ Spomenka Hribar az első „élharcosok” egyike volt, akik lerakták a független és demokratikus Szlovénia alapjait.

4. (kdor veliko dela) ▸ élmunkás, sztahanovista

5. (oznaka jadralnega letala) ▸ Udarnik [vitorlázórepülő]
Tako kot letalo triglav, je tudi jadralno letalo udarnik nastalo kot odgovor na decembra 1946 razpisani natečaj za projekte zmogljivejših jadralnih letal. ▸ A Triglavhoz hasonlóan az Udarnik vitorlázórepülőt is az 1946 decemberében nagyobb teljesítményű vitorlázórepülők tervezésére kiírt versenyre fejlesztették ki.

udelava|ti (-m) udelati zurichten (tudi figurativno)

udeleževati se povratni glagol
(biti prisoten; sodelovati) ▸ részt veszMladi nogometaši se zunaj uradne sezone udeležujejo različnih dogodkov. ▸ Az ifjú labdarúgók számos eseményen vesznek részt a hivatalos idényen kívül is.
Zasedanja se udeležuje le 12 zunanjih ministrov. ▸ Az ülésen csak 12 külügyminiszter vesz részt.
Orkester nastopa na raznih prireditvah, udeležuje se tudi regijskih srečanj in državnih tekmovanj. ▸ A zenekar különböző rendezvényeken lép fel, valamint részt vesz a regionális és országos találkozókon is.
Udeleževala se je kongresov, skratka, bila je prvovrstna strokovnjakinja. ▸ Rendszeresen részt vett kongresszusokon, röviden, kiváló szakértő volt.

udiēnza f

1. poslušanje:
dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil

2. avdienca, sprejem:
udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
chiedere un'udienza prositi za avdienco
ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom

3. pravo sodna obravnava:
udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
udienza pubblica javna obravnava

4. gledalci, publika, občinstvo:
udienza televisiva televizijski gledalci

uganka samostalnik
1. (miselna igra) ▸ rejtvény, fejtörő, találós kérdésPravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi mavrica. ▸ Az előző héten feltett találós kérdés helyes megfejtése a szivárvány.

2. (neznana stvar ali problem) ▸ rejtély, talányKot ostaja uganka njeno življenje, je skrivnostna tudi njena poezija. ▸ Ahogy egész élete talányokban gazdag, költészete is rejtélyes.

ugibanj|e srednji spol (-a …) das Rätselraten (tudi figurativno)

uglasben pridevnik
(ki je opremljen z glasbo) ▸ megzenésítettVeliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. ▸ Sok versét megzenésítették és feldolgozták zenekarok és kórusok számára.
Pesem je uglasbena in ponarodela, zato jo lahko z učenci tudi zapojemo. ▸ A verset megzenésítették és széles körben elterjedt, ezért a tanulókkal el is énekelhetjük.

uglašênost (-i) f accordatura; assonanza, intonazione:
elektr. uglašenost na valovno dolžino sintonia (tudi ekst. )

ugrízniti morder ; (o ribi) picar

ugrizniti v vabo morder el anzuelo; fig (iti na limanice) tragar el anzuelo
ugrizniti v kislo jabolko (fig) fam tragarse la píldora, hacer de tripas corazón
ugrizniti se v jezik morderse la lengua (tudi fig)

uhljebljénje s (ijek.), uhlebljénje s (ek.) preskrba otrok, svojcev: kod moga prijatelja naći ćeš gostoprimstvo, pa i uhljebljenje boš našel gostoljubje, pa tudi delo, zaslužek

uho² [ó] srednji spol (ušésa …) živalstvo, zoologija das Ohr
oslovo/oslovsko uho Eselsohr (tudi v knjigi)
zajčje uho Hasenohr
povešeno uho Hängeohr, Schlappohr
svinjsko/prašičje uho Schweinsohr
lovstvo parkljaste divjadi: der Lauscher, der Luser, der Loser; divje svinje: der Teller; zajca, kunca: der Löffel

ukaz moški spol (-a …) der Befehl (tudi vojska) (nasprotni Gegenbefehl, tajni Geheimbefehl, za pohod Marschbefehl, za streljanje Schießbefehl, za ustrelitev Erschießungsbefehl)
kot ukaz befehlsweise
v skladu z ukazom befehlsgemäß
v nasprotju z ukazom befehlswidrig
držati se ukaza sich an den Befehl halten, dem Befehl Folge leisten
z ukazom poslati kam - vojaka: abkommandieren

ukoreninjen (-a, -o) verwurzelt, [festverwurzelt] fest verwurzelt (tudi figurativno)

ukrajinski pridevnik
1. geografija (o Ukrajini in Ukrajincih) ▸ ukránPovezane iztočnice: ukrajinska grivna

2. (o jeziku) ▸ ukrán
Kot vsako leto so pred festivalom izdali tudi knjižico z ukrajinskimi prevodi. ▸ Mint minden évben, a fesztivál előtt ukrán fordításban is kiadták a brosúrát.

Ulixēs -is (pesn. gen. Ulixëī (k nom. Ulixe͡us: H.), skrč. Ulixĕi O. in Ulixī (V., Ap.), acc. -em, pa tudi -ēn (H., O., Pr., Val. Max.)), m (po etr. Uluxe ali sicilskem Οὐλίξης ali ajol. Ὀλύξευς tvorjena lat. obl. za Ὀδυσσεύς) Ulíks(es) (= Odisêj), Laertov sin, Itačan: Ci., V., O., Pr., Hyg., Vitr. idr., cursus duplicis per mare Ulixeī H., Octavius Mamilius Tusculanus, ab Ulixe deāque Circā oriundus L. potomec Uliksa in boginje Kirke (= sin Mamilije, hčere ustanovitelja Tuskula, Telegona, ki ga je imel Uliks s Kirko); apel.: meus Ulixes Pl. moj modri svetovalec. — Od tod adj. Ulixeus 3 Ulíksov: peregrinatio Ap., cerae Sid.

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ultor -ōris, m (ulcīscī) maščevalec, kaznovalec, starejše osvetník: Catilinā tum ultore Ci.; z objektnim gen.: coniurationis, iniuriarum, sceleris Ci. kaznovalec, sanguinis, mortis, hominis Ci. maščevalec; atrib. tudi = maščevalen, maščujoč (se), kaznujoč, kaznovalen: deus ultor (= Anteros), ultores dii O., V., Lucan., Sil., T. bogovi maščevalci (toda: Anaxareten deus ultor agebat O. kaznujoči bog), ultore ferro Iust., ultores ignes Pr.; kot Marsov vzdevek: O., T., Suet.

ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)

1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.

2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil.