Franja

idej|a ženski spol (-e …) die Idee
fiksna ideja fixe Idee
-idee, der -gedanke (blodna Wahnidee, svobode der Freiheitsgedanke, morska/nora Schnapsidee, Kateridee, osnovna Grundidee, prisilna medicina Zwangsidee, vodilna Leitidee)
… idej Ideen-
(svet die Ideenwelt, izmenjava der Ideenaustausch, obilica die Ideenfülle, oblikovanje die Ideenfindung, revščina die Ideenarmut, zgodovina die Ideengeschichte)
nauk o idejah die Ideenlehre
bogat z idejami ideenreich
reven z idejami ideenarm
brez idej ideenlos

idéja (-e) f

1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee

2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello

3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni

4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo

5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste

identité [-tite] féminin identiteta, istovetnost, istost

carte féminin d'identité osebna izkaznica
papiers masculin pluriel d'identité d'une voiture avtomobilska izkaznica
pièce féminin d'identité osebni izkaz
plaque féminin d'identité (militaire) spoznavna znamka
preuve féminin d'identité dokaz o identiteti
établir son identité, justifier de son identité, prouver son identité, produire une pièce d'identité legitimirati se

identitet|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Identität
… identitete Identitäts-
(izrek o der Identitätssatz, filozofija die Identitätsphilosophie, izguba der Identitätsverlust, kriza die Identitätskrise, ugotavljanje die Identitätsfeststellung)
načelo identitete der Satz von der Identität, der Identitätssatz, das Identitätsprinzip
razkriti svojo identiteto sich zu erkennen geben

2. matematika (element ena) die Identität, das Einselement; operator: die Identität

iglast pridevnik
1. (o iglavcih) ▸ tűlevelűPovezane iztočnice: iglasto drevo

2. (koničast) ▸ tűszerű, tű
V čeljustih so številni iglasti zobje, s katerimi zgrabijo plen. ▸ Az állkapocsban számos tűfog található, ezekkel ejtik el zsákmányukat.
Dvignil je kamen in si pognal iglasto konico v lastno oko. ▸ Felvett egy követ, és tűszerű hegyét a saját szemébe szúrta.

ignaro agg.

1. neveden, ki ne ve

2. knjižno neuk; ignorantski:
ignaro dell'arte ki nima pojma o umetnosti

īgnāvia -ae, f (īgnāvus)

1. lenobnost, lenoba, lenivost, nemarnost: Corn., Plin., Gell. (s pl.), ignavia … industria S., per luxum atque ignaviam aetatem agere S., ignavia corpus hebetat, labor firmat Cels.; occ.: qui incoharet suam incohatam ignaviam Pl. malopridno (ničvredno, hudobno) življenje.

2. bojazljivost, strahopetnost, malosrčnost: contraria fortitudini ignavia Ci., formido, timiditas, pavor, ignavia Ci., ignaviam suam parietum custodiis tegere Ci., ignavia … virtus S., quae tanta animis ignavia venit? V.

3. metaf. (o stvareh ali pojmih) medlost, slabost, neučinkovitost: odoris Plin.

īgnēscō -ere (incoh. glag. īgnēre: īgnis)

1. zagore(va)ti, vžgati, vžgati se, vneti se: ex quo eventurum nostri putant … , ut ad extremum omnis mundus ignesceret Ci., lumen capere atque ignescere sensit O.

2. metaf.
a) vzplamte(va)ti, zažare(va)ti: ignescente purpurā Plin., ignescunt sanguine vultus Stat. zardi.
b) (o strasteh) vzplamene(va)ti, (raz)vne(ma)ti se: Rutulo … ignescunt irae V., amor ignescit menti Col. poet., ignescentia odia Stat.; tudi o osebah: furiis ignescit opertis Val. Fl., virgo ignescens penitus Sil., cupiditatibus ignescit Aug.; z inf.: hinc ardore pari … incurrere muris ignescunt animi Sil.

Opomba: v pass. obl. ignescitur: Lab. ap. Non.

īgneus 3 (īgnis)

1. ognjen = iz ognja: sol ign. Ci., ea quidem (sidera) tota esse ignea Ci., ignea vis Ci. ogenj kot prvina.

2. ognjen = goreč, žgoč, vroč, pekoč: ardor Corn., astra, sol V., Chimaera H. ogenj puhajoča, arces H. nebesni grad, svetli eter, aestas H., Aetne O., currus (Eliae) Hier.

3. metaf.
a) (o barvi) ognjen = žareč, žaren: color Pl., purpura Val. Fl., ignea gemmis cingula stat.
b) (o strasteh, duševnih stanjih in osebah) ognjevit, goreč, isker, živahen, (raz)vnet, žareč: vigor V., furor O., virtus Lucan., Tarchon V., in pugnas et Martem et proelia et hostem igneus Sil.

īgniārius 3 (īgnis) ognjev, ognjen: lapis Marc.; kot subst. īgniārium -iī, n netivo, (gorivo), v pl. (o razrezanem lesu): Plin.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

ignorance [injɔrɑ̃s] féminin nevednost, neznanje

être dans l'ignorance de ne vedeti za
faire preuve d'une ignorance complète (crasse) dokazati svoje popolno neznanje
tenir quelqu'un dans l'ignorance de ses projets komu ne dati vedeti o svojih načrtih, prikrivati mu svoje načrte

īgnōrō -āre -āvī -ātum (iz īgnārus; prim. gr. γνώριμος (po)znan) ne vedeti, ne znati, ne poznati, nevešč biti čemu, v čem, tudi (toda redk.) ne hoteti poznati —, zatajiti (zatajevati) koga, litota: non ali minime ignorare dobro vedeti, — poznati; abs.: Pl., Q., an vero, iudices, vos soli ignoratis … ? Ci., ignorantes facere aliquid Sen. ph.; subst. pt. pr. īgnōrantēs -ium, m nevedneži (naspr. scientes): Lact. Skladi:

1. z acc.
a) rei: ius ignorare neque tenere Pl., is causam ignorat, se ipsum probe novit Ci., minime ignoras consuetudinem dicendi meam Ci., Aegyptiorum morem quis ignorat? Ci., eventūs belli non ignorans C. dobro vedoč, kako je vojna sreča nestanovitna, id vos ignorare nolui N. tega vam nisem hotel prikrivati, ignorare alicuius faciem S. ne poznati koga po obrazu, ne prepoznati ga; v pass.: res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., ignoraretur forsitan ista fides O.
b) personae: Kom., N., Iust. idr. me ignoras Ter. ne poznaš me (= mojega značaja) še, ign. talem imperatorem Ci., et rem agnoscit neque hominem ignorat Ci. in tudi … dobro pozna, ign. mulierem L., deum Lact. o bogu nič vedeti; v pass.: quia egens relictast misera, ignoratur pater Ter. nočejo očeta poznati.

2. (redko) z de: ignorat etiam de filio Ci. ep. tudi o sinu nič ne ve.

3. (redko) z inf.: sunt enim ignorantis, cum de aeternitate animorum dicatur, de mente dici Ci., descriptas servare vices operumque colores, cur ego, si nequeo ignoroque, poëta salutor? H., laetitiae causas ignorat dicere miles Cl.

4. z ACI: Q., quis ignorabat Pompeium fecisse foedus … ? Ci., quis ignorat eam urbem fuisse signis refertissimam Ci., Iove tonante cum populo agi non fas esse quis ignorat? Ci.; v pass. z NCI: ignorabatur esse Chremes Don.

5. z odvisnim vprašalnim stavkom: Q., cum id quam vere fiat, ignores Ci., non ignorans, quanta ex dissensionibus incommoda oriri consuessent C., minus equidem mirarer ignorasse te, quam gravis … esset populus Rom. L., nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H., si ignoramus, quid sit virtus Sen. ph.

6. quis ignorat s quin (redko): quis ignorat, … quin tria Graecorum genera sint vere? Ci., quis ignorat, quin id longe sit honestissimum Q. — Od tod

1. adj. pt. pr. īgnōranter nevede: Eccl., Vulg.

2. adj. pt. pf. īgnōrātus 3
a) ne(po)znan: cuius (Archimedis) ego quaestor ignoratum ab Syracusanis … indagavi sepulcrum Ci., ign. ars H. nepoznanje umetnosti.
b) nespoznan: ignoratus evasit T.
c) neopažen: ignoratus Romanos aggreditur S.
č) nezaveden, neprostovoljen: etiam ea, quae fiunt, partim sunt ignorata, partim voluntaria Ci.

ī-gnōtus² 3 (in¹ + (g)nōtus)

I. pass.

1. ne(po)znan, tuj
a) o osebah, abs.: si adhibebit fidem, etsi ignotust, notus, si non, notus ignotissimust Pl., ignoti homines et repentini Ci., rem tantam ignotis alienisque servis non esse credendam Ci., omnes illacrimabiles urguentur ignotique longa nocte H., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., ignoto consule Lucan. ob konzulu, po času neznanem, ob davno pozabljenem konzulu, inter Avernales haud ignotissima nymphas O.; pogosto subst. m = neznanec, tujec: ignotus alienusque Pl., si tibi ignoto apud ignotos nomen civitatis profuisset Ci., si me non omnes noti ignotique monuissent Ci., tantas res credere et ignotis et barbaris Ci., ignoti inter se et ignorantes L., ignotos fallit, notis est derisui Ph.; z dat.: Minucius eques Rom. urbique non ignotus Ci., plurimis ignotissimi gentibus Ci., omnibus ignotus nautis N., exercitus ignotus adhuc duci suo L., ignotus plerisque et obscurus Sen. ph.; nam. dat. kako krajevno določilo: homo Romae (v Rimu) ignotus Ci.
b) o stvareh abs.: ius Ci., terra V., terrae L., ignotiora maria L. ali verba Q., ignota regio O., Cu., ign. loca, ign. montes O., ignotos deos ignoto carmine adorat O., ign. origo Vell.; z dat.: ille tibi non ignotus cursus animi Ci., profectionis diem illi notum, reditūs illius huic ignotum fuisse Ci., iter ignotum hostibus Cu., ignotae Parthis virtutes T.; nam. dat. krajevno določilo: alter (dies) in vulgus (pri ljudstvu) ignotus Ci. ep.; metaf.: forma N. nenavadna, neobičajna, nomen O. neznano, sacra O. nove, alae O., somnus venit in oculos sibi ignotos O. njemu neznane, ki jih ne pozna.

2. occ. neznanega (nizkega) rodu, neslaven, preprost: Cato, homo ignotus et novus Ci., mater H., Achivi O., dubitabitis, quin ab hoc ignotissimo Phryge nobilissimum civem vindicetis? Ci., ignotissimus quaesturae candidatus Suet.; subst. īgnōtī -ōrum, m ljudje brez slavnih prednikov: nec … naso suspendis adunco ignotos H., trahit … Gloria curru non minus ignotos generosis (= quam generosos) H. —

II. act. ne pozna(va)joč, ne seznanjen s kom, s čim: ne quis erret ignotus Ps.-Q.; večinoma subst. pl. m = ljudje, ki koga ne poznajo (niso poznali): Corn., Ph., (archipiratam) producere ad ignotos Ci., ignoti, faciem eius (= Agesilai) cum intuerentur, contemnebant; qui autem virtutes noverant, non poterant admirari satis N., ignoti iumenta agebant Cu.; z gen. = nevešč čemu, v čem: ignotae iteris (= itineris) sumus Naev. ap. Non. ne poznamo poti, ign. iuris Dig.

igr|a ženski spol (-e …)

1. otroška: das Spiel, das Kinderspiel; (igranje) das Spielverhalten (tudi živalstvo, zoologija); razvedrilo: das Spiel, -spiel (družabna Gesellschaftsspiel, hazardna Hasardspiel, na igralni deski das Brettspiel, na srečo Glücksspiel, s kartami Kartenspiel, razgibalna Bewegungsspiel, spretnostna Geschicklichkeitsspiel)

2. šport (igra, način igre, tekma) das Spiel, -spiel (defenzivna Defensivspiel, na čas das Zeitspiel, z žogo Ballspiel, kombinirana/kombinacijska Kombinationsspiel, moštvena Mannschaftsspiel)
olimpijske igre Olympische Spiele množina, die Olympiade

3. gledališki tekst: das Bühnenstück, das Schauspiel, das Theaterstück
radijska igra das Hörspiel
televizijska igra das Fernsehspiel
das -spiel (božična Weihnachtsspiel, komorna Kammerspiel, lutkovna Puppenspiel, pasijonska Passionsspiel, pustna Fastnachtsspiel)
poučna igra das Lehrstück
igranje: das Spiel, die Darstellung (ansambelska Ensembledarstellung); igranje na instrumentu: das -spiel (klavirska Klavierspiel)
poletne igre Sommerspiele množina

4. figurativno das -spiel (besedna Wortspiel, mišic Muskelspiel, narave Naturspiel, ljubezenska Liebesspiel)
|
… igre Spiel-
(čas die Spielzeit, konec das Spielende, minuta die Spielminute, način Spielweise, potek der [Spielfluß] Spielfluss, der Spielverlauf, pravila Spielregeln množina, prekinitev der Spielabbruch, die Spielunterbrechung, trajanje die Spieldauer, tretjina das Spieldrittel, začetek der Spielbeginn)
… iger Spiel-, Spiele-
(knjiga das Spielbuch, teorija die Spieltheorie, zbirka die Spielesammlung)
… o/po igri ipd. Spiel-
(poročilo o igri der Spielbericht, potreba po igri der Spieltrieb, tovariš pri igri der Spielgefährte, Spielkamerad, denar za igro das Spielgeld, trata za igro die Spielwiese)
|
igra z ognjem figurativno ein Spiel mit dem Feuer
biti v igri (mit) im Spiel sein (tudi figurativno)
dobiti igro (zmagati) das Spiel gewinnen/machen
izločiti iz igre šport igralca: auf die Strafbank schicken
pokvariti igro das Spiel verderben, figurativno ein Spielverderber sein
predati igro (vdati se) passen
priti v igro ins Spiel kommen
udeležiti se igre mitspielen, am Spiel teilnehmen
začeti z igro anspielen, pri kartah: ausspielen
figurativno igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben
| ➞ → igranje, ➞ → tekma

igra mačke in miši frazem
(o premoči) ▸ macska-egér játék
Frank je vedno korak pred agentom in neprestano ga izziva, da nadaljujeta igro mačke in miši. ▸ Frank mindig egy lépéssel az ügynök előtt jár, és folyamatosan provokálja, hogy folytassák a macska-egér játékot.
Sopomenke: igra mačke z mišjo

igra mačke z mišjo frazem
(o premoči) ▸ macska-egér játék
Švicarsko-španski finale je bil po pričakovanju igra mačke z mišjo. ▸ A Svájc–Spanyolország döntő a várakozásoknak megfelelően macska-egér játék volt.
Sopomenke: igra mačke in miši

igráti to play; gledališče to act, to perform

igráti na glasbilo to play (on) an instrument
igráti za denar to play for money
igráti karte to play cards
igráti (kako) igro to play (at) a game
igráti v loteriji to invest in a lottery, to try one's luck in a raffle
igráti šah to play chess
igráti za zabavo (ne za denar) to play for fun
napačno igráti glasba to play wrong notes
igráti na prvi pogled, brez priprave glasba to play at sight
igráti vlogo to play a part, to take the part of, (o igralcu) to act a part
igráti velikega gospoda to put on airs, to swank
igráti klavir to play the piano
igráti komedijo (figurativno) to feign, to simulate, to pretend
visoko igráti to gamble (for high stakes); to play for high stakes
igráti neodločeno šport, nogomet itd. to draw (a match)
igráti se to play; to toy (z with); to amuse oneself, to sport
igráti se z besedami to play on words, to pun, to indulge in word-play
denar igra važno vlogo money plays an important role

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

igrati se z mislijo frazem
(premišljevati) ▸ játszik a gondolattal
Že dalj časa se igram z mislijo o glasbeni parodiji, pa še ni dozorela. ▸ Már régóta játszom a gondolattal, hogy írok egy zenei paródiát, de még nem érett meg bennem.