Franja

mìš souris ženski spol

hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent

mītēscō (mītīscō) -ere (mitis)

1. mehčati se, izgubljati trpek okus: (herbae), quae mitescere flammā (s kuhanjem, ob kuhi) mollirique queant O., mitescit ervum Plin.; o sadju tudi = zoreti, dozorevati: nec grandiri frugum fetum posse nec mitiscere Pac. ap. Non., mitescit sorbum Varr. ali cornus, pirus Col., uvae Col. ali mala mitescunt Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o neživih stvareh in abstr.) pojemati, popuščati, odlegati, polegati se, (u)blažiti (ublaževati) se, unesti (unašati) se: Plin., Sil., mitescit hiems L., caelum Poeta ap. Ci., frigora mitescunt zephyris H., freta mitescunt O. se umirjajo, mitiscit metus Pac. ap. Non., potest mitescere principis ira O., ingenium mitiscat Acc. fr., mitescit seditio T., mitescunt discordiae L., caeli mitescente saevitiā Cu.
b) (o živih bitjih) udomačiti se, unesti (unašati) se, posta(ja)ti krotek, posta(ja)ti miren, (u)blažiti se: ferae quaedam numquam mitescunt L., ut legio pace et otio mitesceret T., nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit H., quibus (factis) flecti facile et mitescere possis O.

mitra -ae, f (gr. μίτρα) oglavna poveza, oglavnica, turban, mitra, azijsko naglavje z jermenoma, ki sta se zavezovala pod brado; v Grčiji in pozneje tudi v Rimu so mitro nosile le ženske in mehkužniki, poseb. gizdalini: Luc. fr., Lucr., Pr., Paul. (Dig.), Arn., Vulg., mitra Melitensis Varr., P. Clodius a crocotā, a mitrā … est factus repente popularis Ci., picta lupa barbara mitra Iuv., Maconia V., habent redimicula mitrae V., mitrae versicolores Plin., crispantes mitrae Hier.

mitrailler [-traje] verbe transitif obstreljevati z mitraljezom (un avion, un train letalo, vlak); familier fotografirati, filmati brez prestanka in od vseh strani

le Président fut mitraillé par les reporters reporterji so od vseh strani fotografirali predsednika (republike)

mīxtus (mīstus), le v abl. sg. -ū, m (mīscēre) mešanje: mixtu seminis Col.

míza table ženski spol

čajna miza table à thé
igralna miza table de jeu
operacijska miza table d'opération, familiarno billard moški spol
pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
raztezna miza table à rallonges
risalna miza table à dessin(er)
servirna miza desserte ženski spol, servante ženski spol
stikalna miza (elektrika) pupitre moški spol ds commande (ali de distribution)
toaletna miza toilette ženski spol
točilna miza comptoir moški spol, familiarno zinc
sesti k mizi, za mizo se mettre à table, s'attabler
pripraviti mizo mettre (ali dresser) la table (ali le couvert)
na mizo nositi apporter (sur la table), servir
mizo pospraviti desservir, ôter le couvert
ločitev od mize in postelje (pravno) séparation ženski spol de corps et de biens
okrogla miza (tudi, figurativno) table ronde

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

mlád jeune

od mladih let, od mladega dès le jeune âge, dès l'enfance
mladi dan le jour naisant, le petit jour
mlada leta jeunesse ženski spol
mlado in staro jeunes et vieux, tout le monde
mlada luna nouvelle lune
mladi par jeunes (ali nouveaux) mariés
mladi grah petits pois
mlado vino vin jeune (ali nouveau)
mlada zelenjava légumes frais
moj mlajši brat mon frére cadet
eno leto je mlajši kot jaz il a un an de moins que moi, il est d'un an plus jeune que moi
izgleda mlajša, kot je elle paraît (ali fait) plus jeune qu'elle n'est, elle ne paraît (ali fait) pas son âge
najmlajši v družini le plus jeune de la famille, le benjamin

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mladóst jeunesse ženski spol , adolescence ženski spol , (années ženski spol množine ) de jeunesse ženski spol , jeune âge moški spol

zgodnja mladost prime (ali première) jeunesse
dan mladosti le Jour (ali la fête) de la jeunesse
mladost je norostilfaut que jeunesse se passe

mléko lait moški spol

kozje (kravje, mandeljnovo) mleko lait de chèvre (de vache, d'amandes)
homogenizirano (kondenzirano, pasterizirano, polnomastno, posneto, sterilizirano, v prahu) lait homogénéisé, (condensé ali concentré, lait pasteurisé, entier, écrémé, stérilisé, en poudre)
materino mleko lait maternel
kislo mleko lait caillé
pinjeno mleko petitlait moški spol, babeurre moški spol
brat (sestra) po mleku frére moški spol (sœur ženski spol) de lait
surovo (kuhano) mleko lait bourru ali cru (bouilli)
mleko vre (prekipi) le lait bout (s'échappe ali se sauve)
čistilno mleko lait démaquillant (ali de beauté)

mlín molino m

parni (vodni, na veter) mlin molino de vapor (de agua, de viento)
ročni mlin za kavo molinillo m de (ali para) café
valjčni mlin molino de cilindros
boriti se proti mlinom na veter (fig) luchar contra molinos de viento
to je voda na njegov mlin (fig) eso es agua para su molino, eso le viene muy a propósito
napeljati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino

mlinar samostalnik
1. (predelovalec žita) ▸ molnárLe iz kvalitetnih zrn ajde lahko mlinarji zmeljejo dobro moko. ▸ Csak jó minőségű hajdinaszemekből tudnak a molnárok jó lisztet őrölni.

2. (lastnik mlina) ▸ malomtulajdonos, molnár
Mlinarji so pogosto svoje mline na Muri selili. ▸ A malomtulajdonosok gyakran költöztették a malmaikat a Murán.

mnênje opinion ženski spol , avis moški spol , idée ženski spol , (point moški spol de) vue ženski spol

javno mnenje l'opinion publique
po mojem mnenju à mon avis, selon (ali d'après) moi, à ce que je pense
vnaprejšnje mnenje préjugé moški spol, prévention ženski spol, opinions toutes faites
mnenja sem, da je suis d'avis que, mon sentiment est que
to je moje mnenje voilà ma façon de voir (ali de penser), c'est mon avis
mnenja so deljena les opinions sont partagées
biti istega mnenja kot, deliti mnenje s kom être du même avis (ali de la même opinion) que, partager l'opinion de quelqu'un
biti drugačnega mnenja être d'un autre avis
spremenik svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion)
povedati, izraziti svoje mnenje émettre (ali exprimer, manifester) son opinion, opiner
potegniti se za svoje mnenje avoir le courage de ses opinions

mnogokrátnik matematika multiple moški spol

najmanjši skupni mnogokratnik le plus petit commun multiple (de plusieurs nombres)

mobilizírati (-am) imperf., perf.

1. voj. reclutare, arruolare, mobilitare, chiamare alle armi; precettare (tudi ekst.):
mobilizirati mlajše letnike chiamare le classi più giovani

2. (povzročiti, spodbuditi aktivnost) mobilitare:
ekon. mobilizirati kapital mobilitare il capitale
med. mobilizirati otrdel sklep rendere mobile l'articolazione paralizzata

mockery [mɔ́kəri] samostalnik
zasmeh, roganje (of)
tarča posmeha; oponašanje, slaba imitacija
figurativno burka, farsa

a mere mockery le slaba imitacija česa
to make a mockery of rogati se komu

móč force ženski spol , vigueur ženski spol , puissance ženski spol , pouvoir moški spol , énergie ženski spol , faculté ženski spol

brez moči sans force, impuissant, faible, nul
čarobna moč pouvoir moški spol (ali vertu ženski spol) magique
davčna moč capacité ženski spol fiscale (ali contributive), possibilités fiscales
delovna moč capacité (ali puissance, intensité ženski spol, potentiel moški spol) de travail
gonilna moč force motrice (ali de propulsion)
kupna moč pouvoir d'achat
moška moč force virile
pomožna moč aide moški spol, ženski spol, auxiliaire moški spol, ženski spol
prebojna moč force percutante (ali de pénétration)
telesna moč force physique (ali corporelle)
učna moč enseignant moški spol, instituteur moški spol, maître moški spol
udarna moč puissance (ali force) de frappe, force combative, puissance de combat (ali de choc), potentiel militaire
ustvarjalna moč puissance (ali énergie, activité) créatrice, capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces ženski spol množine
moč volje (force de) volonté ženski spol, énergie ženski spol
zdravilna moč vertu ženski spol curative (ali thérapeutique, médicinale)
z lastno močjo, z lastnimi močmi par mes (tes, ses itd.) propres moyens
z vso močjo de toutes mes (tes itd.) forces
ni v moji moči je n'ai pas le pouvoir de, je ne suis pas en mesure (ali en état) de
biti na koncu svojih moči être au bout de ses forces
kar je v moji moči ce qui est en mon pouvoir
napeti vse svoje moči déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts
to presega moje moči cela dépasse mes forces, c'est au-dessus de mes forces
priri spet k moči retrouver (ali recouvrer) ses forces, reprendre des forces
zbirati moči rassembler ses forces

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

môčen | močán (-na -o) adj.

1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte

2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico

3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente

4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa

6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte

7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti

9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso