Franja

Zadetki iskanja

  • ljubèč (-éča -e)

    A) adj.

    1. amante, amoroso:
    otrokom je bil ljubeč oče per i figli è stato un padre amoroso

    2. amorevole:
    ljubeča skrb amorevole cura

    B) ljubèč (v adv. rabi) con amore, amorosamente; amorevolmente
  • ljubézen (-zni) f

    1. amore:
    ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
    izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
    čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
    čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
    petošolska ljubezen primo amore
    ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
    lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

    2. amore, affetto:
    bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
    domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
    ljubezen do živali amore per gli animali

    3. ljubezen do amore di, passione per:
    ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
    ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

    4. (dobri odnosi) amore:
    ljubezen do bližnjega amore del prossimo
    evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
    evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
    rel. ljubezen do Boga amore di Dio
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
    PREGOVORI:
    ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    ljubezen je slepa l'amore è cieco
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
    sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ljúdstvo (-a) n

    1. popolo; popolazione

    2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
    ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
    po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

    3. popolo, nazione:
    izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
    lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
    barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

    4. gente; massa; moltitudine:
    bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche
  • lo

    A) art. determ. m sing.

    B) pron. m sing.

    1. ga:
    eccolo che viene glej ga, že gre

    2. to, takšen:
    si crede capace ma non lo è ima se za sposobnega, pa ni
  • lobé, e [lɔbe] adjectif loputast
  • local, e, aux [lɔkal, ko] adjectif krajeven, lokalen; masculin prostor, lokal

    autorités féminin pluriel locales krajevne oblasti
    chronique féminin locale krajevna kronika, krajevne vesti
    couleur féminin locale lokalni kolorit
    local accessoire stranski prostor
    local d'exposition razstavni prostor
    local d'habitation stanovanjski prostor
    local sous toiture podstrešje
  • locō -āre -āvī -ātum (locus)

    1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

    2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

    3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

    4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
    a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
    b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

    Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.
  • locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

    I. krajevno:

    1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

    2. occ.
    a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
    b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

    3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

    4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

    5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel.

    II. metaf.

    1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

    2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

    3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

    4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

    5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci.

    III. časovno

    1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

    2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

    3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.
  • lóčen (-a -o) adj.

    1. separato:
    cerkev je ločena od države la Chiesa è separata dallo Stato

    2. separato, divorziato

    3. ekst. difficilmente accessibile:
    vas je bila nekdaj ločena od sveta il paese era una volta difficilmente accessibile
  • ločítev (-tve) f separazione; distacco; commiato:
    ločitev cerkve od države separazione di Chiesa e Stato
    ločitev oblasti separazione dei poteri
    ločitev zakona separazione dei coniugi
    jur. ločitev od mize in postelje separazione personale dei coniugi, separazione di letto e mensa
    konsenzualna, sodna ločitev separazione consensuale, giudiziaria
  • lōde f

    1. hvala, pohvala:
    parlare in lode di qcn. hvaliti koga
    cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
    tornare a lode di qcn. biti komu v čast
    senza infamia e senza lode povprečen

    2. zasluga, vrlina

    3. šol.
    laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
    dieci con lode odlična ocena s pohvalo
  • lóg1 (-a) m

    1. prato

    2. knjiž. bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tretjina sporeda je iz naših, iz tujih logov un terzo del programma è di produzione nostrana, straniera
  • logé, e [lɔže] adjectif

    vin masculin logé vino v sodu
    nous voilà bien logés! (familier) v lepi kaši smo!
    logé et nourri s stanovanjem in hrano
  • logicus 3, adv. (gr. λογικός) um(oval)en, logičen, racionalen (naspr. alogus): haeresis medicorum Isid., alia logica, alia aloga memorantur M.; adv. logicē: Boet. Od tod subst.

    1. logicē -ēs, f (λογική sc. τέχνη): Boet. in (v lat. obl.) logica -ae, f: Boet., Isid. ali logica -ōrum, n: Ci. in v sg. logicum -ī, n: Sid. poet. logika, nauk o mišljenju, umoslovje (čisto lat. rationalis species philosophiae).

    2. logicī -ōrum, m racionalni (razumni) zdravniki: Cael.
  • lointain, e [lwɛ̃tɛ̃, ɛn] adjectif oddaljen, daljnji; masculin daljava, oddaljenost; ozadje

    au lointain dans le lointain v daljavi, daleč proč
    se perdre dans le lointain (figuré) daleč vstran kreniti, oddaljiti se od téme
  • lók (-a) m

    1. arco (tudi les. ):
    streljati z lokom tirare con l'arco
    lok in tul arco e faretra

    2. muz. arco, archetto; legatura

    3. grad., arhit. arco, arcata; campata:
    polkrožni, šilasti lok arco a tutto sesto, a sesto acuto
    oporni lok arco rampante

    4. mat. arco

    5. pren. (obseg, razpon) arco:
    časovni lok arco di tempo

    6. šol. curva (nella calligrafia)

    7. šport. (pri drsanju) curva:
    šport. plužni lok curva a spazzaneve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (v zahtevah itd.) ne napeti lok čez mero non tendere l'arco oltre misura, essere moderato nelle richieste
    ogniti se koga v velikem loku tenersi alla larga di qcn.
    anat. aortni, rebrni, refleksni, zobni lok arco aortico, costale, riflesso, dentario
    arheol. sveder na lok trapano ad archetto
    sinji lok neba la volta celeste
    PREGOVORI:
    preveč napet lok poči ogni soverchio rompe il coperchio
  • lokomotíva (-e) f strojn. locomotiva:
    kurjač lokomotive il fuochista della locomotiva
    sopihati kakor lokomotiva sbuffare come una locomotiva
    normalnotirna, ozkotirna lokomotiva locomotiva a scartamento normale, a scartamento ridotto
    dizel, parna, električna lokomotiva locomotiva diesel, a vapore, elettrica
    premikalna (ranžirna)
    lokomotiva locomotiva di manovra
    pren. trgovina je lokomotiva razvoja il commercio è forza trainante dello sviluppo
  • lombard, e [lɔ̃bar, d] adjectif lombardski; histoire langobardski; masculin lombardsko narečje