Franja

circumvehor -vehī -vectus sum voziti se okoli, jezditi okoli, objezditi, objadrati: Pl., Auct. b. Alx., navibus circumvecti milites C., circumvehens Peloponnesum N., classe ad Romanum agrum c. L., collibus c. C. po gričih jezdariti, pars (equites) libero spatio circumvecti L., dictator equo circumvectus contemplatusque L. ki je vse objezdil in pregledal, aciem c. Cu. objezditi; pren.: frustra circumvehor omnia verbis V. skušam opisati.

circumvolitō -āre -āvī (-)

1. okoli (okrog) letati, obleta(va)ti
a) intr.: circumvolitant equites Lucr. jezdijo sem ter tja, coetu circumvolitantium alitum T., circumvolitantibus auris M.; v tmezi: circum late volitans fama V. daleč naokrog leteča; namen z ad: c. ad conquirendas proscriptorum latebras Sen. ph.
b) trans.: lacūs circumvolitavit hirundo V., c. thyma H. (o čebeli) leta okoli po..., salutator circumvolitans potentiorum limina Col., cetera iam Numidis circumvolitare... datur Sil.

2. pren. z očmi preleteti: sollicitus oculis amantem Ven.

cīris -is, f (gr. κεῖρις) kiris, morska ptica z rdečimi nogami in čopkom na glavi, po mitu spremenjena Nizova hči Skila: O., Ps.-V. (Ciris).

Cirta -ae, f Kirta, mesto in bojišče v Numidiji (pozneje po Konstantinu Constantia, zdaj Constantine): S., L. Od tod preb. Cirtēnses -ium, m Kirčani: L., T., Fr., Dig.

cisailler [sizaje] verbe transitif od-, prerezati s škarjami

cisailler des fils de fer barbelés prerezati žične ovire
(familier) cisailler quelqu'un koga po nerodnosti v obraz urezati

citer -tra -trum (cis) tostran ležeč, tostranski: Afr. fr., ager Ca. ap. Prisc. Komp. citerior -ius

1. bližnji, bliže ležeč, tostranski: uno gradu a publico supplicio citerior Val. Max., Gallia ulterior et citerior Ci., C. tostranska Galija (z rim. stališča) = Padova nižina, c. Hispania Ci., C., L. rim. pokrajina v Španiji med Pireneji in Ebrom; pren.: ad haec citeriora veniam Ci. kar vam je bliže, deduc orationem tuam de eo loco ad haec citeriora Ci.

2. (časovno) zgodnejši, prejšnji: ultio delicto citerior Val. Max., Africano consulatus citerier legitimo tempore datus est Val. Max. prej, kakor je bilo po zakonu dovoljeno.

3. manjši, neznatnejši: poena citerior quam scelus Q. — Superl. (redko) citimus (citumus) 3 najbližji, zelo blizu: stella ultima a caelo, citima terris Ci., c. lunae helix Ap.

citharicen -cinis, m (cithara in canere) citraš, nerabljena beseda po Varr.

citiran pridevnik
(o dobesedni navedbi) ▸ idézett Citirana določba v nadaljevanju med drugim predpisuje postopek javne dražbe. ▸ Az alább idézett rendelkezés többek között nyilvános árverési eljárást ír elő.To leto, leto 1993, je omenjeno tudi v citiranem članku. ▸ Az 1993-as év szintén szerepel az idézett cikkben.Bleščeča akademska pot ga je pripeljala med najbolj cenjene in tudi citirane znanstvenike. ▸ Ragyogó tudományos karrierje az egyik legelismertebb és legtöbbet idézett tudóssá tette. Citirana literatura naj se navede na koncu članka in naj bo razvrščena po abecedi glede na priimke avtorjev. ▸ Az idézett irodalmat a cikk végén, a szerző vezetékneve szerinti betűrendben kell felsorolni.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citrus samostalnik
1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrusVitamin C večina povezuje s citrusi, natančneje z limono. ▸ A C-vitamint a legtöbben a citrusokkal, pontosabban a citrommal kapcsolják össze.
Sopomenke: agrum

2. ponavadi v množini (drevo) ▸ citrusKakšnega posebnega rednega obrezovanja citrusi ne potrebujejo oziroma ga slabo prenašajo. ▸ A citrusok nem igényelnek semmilyen különleges, rendszeres metszést, illetve rosszul tűrik azt.
Sopomenke: agrum

clacendix (claxendix) (pri P. F. v rok. tudi calcendix) -icis, f (iz calx endix [endix iz endo in iacere] = vdet [vložen] kamen) po P. F. je calcendix „genus conchae“, neka školjka, kalcendik (klacendik, klaksendik), po drugih pa pečatni prstan, vkovan (vdet) kamen: Pl. fr., Prisc.

clādēs (clādis L. ) -is, gen. pl. nav. clādium, redko clādum (Sil., Amm.), f

1. poškodba, izguba: cui (Mucio) postea Scaevolae a clade dextrae manus cognomen inditum L.

2. pren. škoda, okvara, izguba, nadloga, nezgoda, nesreča: illam meam cladem maximum esse rei publ. vulnus iudicastis Ci., urbs sine Milonis clade nunquam esset conquietura Ci., alium alia clades oppressit S., gens integra a cladibus belli L. od škode zaradi vojne, od vojne bede, eā clade L. po tistem pustošenju, instantes clades L. kuge, pomori, hoc fonte derivata clades in patriam populumque fluxit H., quis tot... clades nunc singulorum, nunc universorum... animo adsequi queat Cu.; met. (o osebi, ki pripravlja komu pogubo) kuga, mučitelj, pogubitelj, moritelj: has pestes sociorum, militum clades tenetis? Ci., quis (relinquat) Scipiadas, clades Libyae V. Scipiona (mlajšega in starejšega), pogubitelja Libije (= Kartagine), haec clades Lamp. (o Heliogabalu), illa clades Lamp. (o vlačugah).

3. nesreča v vojni, poboj, poraz: cl. acerbissima Marii Ci., sine clade victor H., iret ut ad muros... et subita turbaret clade Latinos V., cladem hosti affere Ci. ali inferre L. sovražnika poraziti, potolči, cladem facere S. poboj napraviti, suā temeritate contracta clades L., cladem accipere Ci., L. poraz utrpeti, poražen biti, cladem accipere ab hoste L. ali in Britannia T., terrestris navalisque cl. Cu. poraz na kopnem in na morju.

claire-voie [klɛrvwa] féminin ograda iz letev; vrsta oken na zgornjem delu cerkvene ladje

à claire-voie rebračast, paličast, s prazninami, ki prepuščajo svetlobo
volet masculin à claire-voie rebračasta oknica
porte féminin à claire-voie mrežasta vrata
toile féminin à claire-voie redko, prosojno platno
semer à claire-voie redko (po)sejati

clam (st.lat. calam ali calim; sor. s celāre, tvorba kakor cōram, palam)

1. adv. skrivaj(e), tajno: V., O. idr., palam in eum tela iaciuntur, clam subministrantur Ci., multa palam domum suam auferebat, plura clam de medio removebat Ci., suos cl. ex agris deducere coeperunt C., et fecisset, nisi ille cl. noctu ex praesidiis eius effugisset N., cl. et palam coeptis obviam ire L., haud cl. tulit iram L. ni prikrival, cl. esse (alicui) Kom., L. prikrito ostati komu, ne(po)znano biti komu; adv. okrepljen: clam furtim proficisci L. skrivaj in kradoma, prav natihoma.

2. praep. skrivaj(e) pred kom, brez koga vednosti, ne da bi kdo vedel
a) redko z abl.: Kom., clam patre Acc. fr., nonne sibi cl. vobis salutem fugā petivit C., cl. istis Ci. ep.
b) pogosteje z acc.: clam patrem, uxorem Pl., cl. patrem atque omnes Ter., cl. me, te, eos est Pl., Ter., Gell. meni, tebi, njim je neznano, cl. aliquem habere Kom., Hier. prikrivati komu, ne facinora eius cl. vos essent S., cl. praesidia Pompeiana Auct. b. Hisp.

clamar kričati, vpiti; (milo) prositi

clamar venganza klicati po maščevanju
clamar contra alg. ugovarjati komu
una injusticia que clama al cielo v nebo vpijoča krivica

clandestīnus 3 (iz st.lat. clamde, clande = clam tvorjeno po naliki z intestīnus) skriven, naskrivaj (naskrivoma) storjen, tajen: Afr. fr., Pl., Lucr., scelus Ci., scelera L., introitus Ci. skriven dohod skozi skrivna vrata, colloquia cum hostibus Ci., consilium L., consilia C., nuntii legationesque C. tajna poročila in poslanstva po odročnih poteh, fuga Hirt., foedus L., Sil. Od tod adv. abl. sg. neutr. clandestīnō tajno, naskrivaj, naskrivoma (natihoma): cl. agere negotium Pl., committere alicui aliquid Luc. ap. Non.

clapir [klapir] verbe intransitif cviliti (o kuncih)

se clapir (po)skriti se (v luknje)

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

classer [klase] verbe transitif razvrstiti, razporediti, urediti

classer par ordre alphabétique, chronologique, de grandeur razvrstiti, urediti po abecednem, kronološkem redu, po velikosti
classer une affaire, un dossier smatrati zadevo za urejeno, dati jo ad acta
classer comme monument historique postaviti pod spomeniško varstvo