Franja

sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese

sedeō -ēre, sēdī, sessum (indoev. kor. *sed- sedeti; prim. skr. sad- sesti, sádas- sedež, sīdati [on] sedi, umbr. sersitu = sedeto, sersi = sēde, zeref, seref = lat. sedēns, lat. sēdēs, sedīle, sēdāre, sīdere, sella, gr. ἕζω posadim in ἕζομαι usedem se, sedam [iz *σέδω, *σέδομαι), ἕδος, ἕδρα sedež, sl. sesti, sedeti, sl. saditi, got. satjan = stvnem. sezzen = nem. setzen, got. sitan = stvnem. sizzen = nem. sitzen)

I. (o živih bitjih)

1. sedeti; abs.: lumbi sedendo mi ... dolent PL., cum tot summi oratores sedeant CI., supplex ille sedet PR.; pass. sedērī = jahati se: animalia sedentur P. VEG.; pass. brezos.: sedetur, ambulatur VARR., cum sedeatur, ambuletur GELL. Na vprašanje kje? s krajevnimi adv.: illic TER., istic PL., hic stant ambo, non sedent PL.; od Avgustove dobe naprej z abl.: carpento, sede regia, sella curuli, eburneis sellis L., equo L. EPIT., CU., MART., vehiculo CELS., humo nuda, theatro curvo O.; klas. s praep. in z abl.: PL., TER., H., PLIN. idr., in equo, in sella, in solio CI., in cubiculo L., PLIN. IUN., in vestibulo aedium L., in ara N., cornix ... in viridi garrula sedit humo O., musca in temone sedit PF.; z drugimi praep.: inter ancillas PL., pro aede Castoris CI., ad (apud) focum CI., ante focos O., ante fores TIB., per iuga V., sub arbore O., post me gradu uno H., propter murum IUST.

2. occ.
a) (kot oblastnik pri posvetovanju) sedeti, biti na posvetu, udeležiti (udeleževati) se posveta, imeti zasedanje sveta, imeti sejo, zasedati, (kot sodnik na sodnem stolu) sedeti, pri sodbi, pri (na) pravdi sedeti, imeti (voditi) sodni proces, soditi: Scaevola (sc. tribuno) in rostris sedente CI., si idcirco sedetis CI., ne eius rei causā sedisse videatur (sc. Appius) L., sedere pro tribunali PLIN. IUN., sedebant centum et octoginta iudices PLIN. IUN., iudex sedens adhuc atque audiens Q., sedebat ipse atque innocentes igne torrebat LACT.; o predsedniku: sedente Claudio T.; o (pretorjevih) prisednikih: nobis in tribunali praetoris urbani sedentibus CI., utinam sederet in consilio Pisonis CI.; o zagovorniku: incumbere advocato adversis subselliis sedenti contumeliosum Q.; o pričah: dicendo contra reum, cum quo sederit Q. Pogosto s predik. določilom: eius igitur mortis sedetis ultores CI., modo vos iidem in Aulum Gabinium iudices sedistis CI., a quibus si qui quaereret, sedissentne iudices in C. Fabricium, sedisse se dicerent CI., sedeo iudex inter filios L., sedissem forsitan unus de centum iudex in tua verba viris O., Minos sedit arbiter Orci PR., hinc iudex inter illos sedit simius PH.
b) (o blodnicah, prostitutkah, kurbah): prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se kurba, deluje kot kurba (blodnica).
c) (= desideo) sedeti na stranišču: MARC. (prim. sordido in loco sedere VAL. MAX.).

3. metaf. muditi se kje, bivati, osta(ja)ti, obstati: PL. idr., in oppido VARR., in villa totos dies CI. EP., Corcyrae CI. EP., sedemus desides domi L., sedit, qui timuit H. je mirno ostal doma; occ.
a) mirno, brezdelno, brezposelno sedeti, biti nedejaven, praznovati, držati roke križem, postavati: tu sedes et quiescis? CI., sedetis et oscitamini CORN., isdem consulibus sedentibus atque inspectantibus lex lata est CI.; preg.: compressis, quod aiunt, manibus sedere L.
b) pri žrtveniku kakega božanstva moleč, proseč, časteč čakati na božji izrek ali božjo pomoč (= gr. ἵζειν, ἱζάνειν): meliora deos sedet omnia poscens V., divûm amplexae simulacra sedebant V., sedet Phariae sistris operata iuvencae O. kot častilka; podobno: ad tumulum fugiam supplexque sedebo TIB., custos ad mea busta sedens PR.
c) čakati (pred vrati svoje ljubimke): frustra credula turba sedet TIB.
d) (o ženskah) sedeti doma = živeti tiho, živeti ločeno (umaknjeno, odmaknjeno) od sveta: an sedere oportuit domi virginem tam grandem ...? TER., neque sedet (sc. femina) nisi in inferiore parte aedium N.
e) (kot voj. t. t.) v vojni mirno ali brezbrižno čakati, biti miren, mirovati, biti nedejaven, ne ukrepati, taboriti, taborovati, (o)stati v taboru (ostrogu): VAL. MAX., IUST. idr., apud hostes PL., illico NAEV. FR., contra aliquem CA. FR., ad Trebiam L., Arretii ante moenia L., tam diu uno loco N., montana circum castella in armis V.; abs.: sedendo et cunctando bellum gerere L., sedendo expugnare urbem L.; preg.: vetus proverbium quod est: Romanus sedendo vincit VARR. –

II. metaf. (o neživih subj.)

1. usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, (po)vesiti se, povesiti (povešati) se, nagniti (nagibati) se, znižati (zniževati) se: Q. idr., sederunt medio terra fretumque solo O., rupti aliqui montes tumulique sedere S. AP. ISID., sedet nebula densior campo quam montibus L., tam gravia, ut depressa sederent LUCR., sedisse immensos montes T., (sc. libra) nec hac plus parte sedet nec surgit ab illa TIB.; o jedeh, ki so se v želodcu „polegle“ in ga ne težijo: memor ... escae, quae ... tibi sederit H. ki ti je „sedla“ = teknila; occ.
a) (o krajih) znižati (zniževati) se, biti v ravnini (ravni, nižini), v ravnini se razprostirati: sedet Merania SIL., campo Nola sedet SIL., proxima pars urbis celsam consurgit in arcem mediisque sedent convallibus arva LUCAN., qua molle sedens in plana Cithaeron porrigitur STAT.
b) (o rastl.) nizko ali v širino rasti (se razrasti, se razraščati): lactuca sedens (= sessilis) MART.

2. pren. (o čustvih, strasteh) odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se, ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), (u)blažiti (ublaževati) se: sedit rabies feritasque famesque STAT., his dictis sedere minae SIL.

3.
a) tičati, obtičati, zapičiti se, zariniti se, zasaditi se, zatakniti se, globoko zadeti: librataque cum sederet (sc. glans) L., clava adversi sedit in ore viri O., in scuto centum atque viginti tela sedere FL., plagam sedere cedendo arcebat O., alta sedent vulnera LUCAN., in liquido sederunt ossa cerebro O.; (o ladjah): VITR. idr., sedet carina vado O., pars sedet una ratis, pars altera pendet in undis LUCAN.; pren.: vox auribus sedens Q. vdirajoč v ušesa.
b) (o oblačilih) prilegati se, oprijeti se, opeti se, biti prijet, biti oprijet, biti opet (naspr. dissidere): toga sedet humero Q., pars togae melius sedet Q.
c) pren. α) neizbrisno osta(ja)ti, trdno stati, biti globoko vtisnjen: PLIN. IUN. idr., sedit ingenio Cressa relicta tuo O., sarcina sedet animo O. teži srce, pallor in ore sedet O. je razlita po obrazu, amati nomen in ore sedet STAT., aliquid, quod in animo fideliter sedeat SEN. PH., sedere coepit sententia haec PLIN. veljati. β) sedet (o sklepih, odlokih, ukrenitvah) trdno stoji, (za)trdno (zagotovo) je sklenjeno, trden sklep je, trdna volja je: SIL., FL. idr., idque pio sedet Aeneae V., mihi animo fixum immotumque sedet V., sedet patribus sententia pugnae V.; z inf.: VAL. FL., tunc sedet ... Mycenas ferre iter impavidum STAT.

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

seek through prehodni glagol
(temeljito) preiskati

they sought the island through temeljito so preiskali otok

seem [si:m] neprehodni glagol
zdeti se, zazdeti se, dozdevati se, videti se

all seemed pleased vsi so bili videti zadovoljni
apples do not seem to grow here videti je (najbrž) jabolka ne rastejo tu
I seem to be... zdi se, da sem...
it seems to me zdi se mi, mislim
it seems good to me zdi se mi prav (dobro)
it seems that he cannot deny it videti je (kazno je), da ne more tega zanikati
I seem to have known them for ages zdi se mi (imam vtis), da jih poznam že celo večnost
I can't seem to unlock this door teh vrat preprosto ne morem (znam) odpreti
he does not seem well ni videti (čisto) zdrav
she seems to be tired videti je utrujena
so it seems tako se zdi, tako je videti
there seems no need of help zdi se, da pomoč ni potrebna
arhaično me seems, me seemeth zdi se mi
me seemed zdelo se mi je

sega|ti² [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können

Segen, der, (-s, -) blagoslov; den Segen erteilen/spenden blagosloviti, blagoslavljati; ohne Segen brez blagoslova; figurativ blagor; zum Segen gereichen prinašati blagor; keinen Segen bringen biti v škodo; der Segen hängt schief spori so v zraku

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

sejáti to sow; to seed; (presejati) to sieve, to riddle

sejáti žito to sow corn
sejáti razdor to sow discord, to sow (the seeds of) dissension
sejáti teror to sow terror
sejáti seme sovraštva (upora) to sow the seeds of hatred (of revolt)
sejáti veter in žeti vihar to sow the wind and reap the whirlwind
treba je sejáti, če hočeš žeti one must sow if one wishes to reap
kakor boš sejal, tako boš žel as you sow so you shall reap

sejáti¹ (séjem) imperf.

1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
sejati pšenico seminare il grano
sejati in saditi seminare e piantare
pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
sejati laži diffondere menzogne

3. vagliare, setacciare:
sejati moko setacciare la farina
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

selen samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ szelénUstrezne vsebnosti selena v organizmu so ključnega pomena za pravilno delovanje imunskega sistema. ▸ A szervezet megfelelő szeléntartalma kulcsfontosságú az immunrendszer szabályos működéséhez.
Sopomenke: Se

Seleucēa in Seleucīa -ae, f (Σελεύκεια) Selevkêja, ime več azijskih mest, ki jih je ustanovil Selevk Nikator. Najbolj znana so bila:

1. Sel. Babylonia Babilon(ij)ska Selevkeja, sloveče mesto blizu reke Tigris v Babiloniji (zdaj Tell Umar ob bregu reke Tigris): CAELIUS IN CI. EP., PLIN., FL. Od tod Seleucēnsēs -ium, m Selevkêjci, preb. Selevkeje: PLIN., T.

2. Sel. Pieria Pierijska Selevkeja, mesto v Siriji: PL. (ki meri Seleucĭa), CI. EP., PLIN., AMM.

3. Sel. Trachēa Trahejska Selevkeja, mesto v Kilikiji (zdaj Silifke): PLIN., AMM. Od tod adj. Seleuciānus 3 selevkêjski, selevkijánski: provincia CI. EP.

Opomba: Obl. Seleucea imajo najboljši rokopisi zlasti Ciceronovih in Plavtovih del, obl. Seleucia pa rokopisi Plinijevih del.

sē-ligō -ere -lēgī -lēctum (sē = sēd in legere) izbirati (izbirati), odbrati (odbirati): AP., exempla CI., selectae sententiae CI., selecta pectora O.; poseb.

1. selecti iudices CI., H., O., SEN. PH. od pretorja izbrani sodniki v kazenskih zadevah.

2. di(i) selecti, ti so: Ianus, Iuppiter, Saturnus, Genius, Mercurius, Apollo, Mars, Vulcanus, Neptunus, Sol, Orcus, Liber pater, Tellus, Ceres, Iuno, Luna, Diana Minerva, Venus in Vesta: VARR. AP. AUG., AUG.

sella -ae, f (iz *sēd-la : sedēre; prim. lakonsko ἑλλά sedež, ἕδρα sedež, got. sitls sedež, stvnem. sezzal sedež, stvnem. satul sedlo, nem. Sessel sedež, nem. Sattel, ang. seat, saddle, sl. sedež, sedlo) stol, sedež: PL., CA., PETR., IUV., GELL., AUG. idr., in sella sedere CI., sella castrensis SUET.; preg.: duabus sellis sedere LAB. AP. SEN. RH. = sedet na dveh stolih = služiti dvema gospodoma (gospodarjema).

2. occ.
a) sella, popolno sella curūlis kurúlski stol, zložljivi stol z vdelano slonovino (po izvoru iz Etrurije, kjer so ga uporabljali na kraljevem vozu, s katerega so razsojali in delili pravico), na katerem so sedeli višji oblastniki; uporabljati so ga smeli cenzorji, konzuli, pretorji, oba kurulska edila, diktatorji in Jupitrov flamen (flamen Dialis): iussit vocari ad sellam CI., haec agebantur de sella CI., uradno, višje, tribunal suum iuxta praetoris urbani sellam collocavit C., sella in comitio positā L., consules ... positis sellis dilectum habebant L., meis contentus fascibus et sellis H.; meton.: CU. idr., Saturninus in eam familiam sellam curulem adtulit CI. višje oblastništvo.
b) prestol: munera portantis aurique eborisque talenta et sellam regni trabeamque insignia nostri V., sella aurea cum sceptro N.
c) učiteljska stolica, katedra: sella tibi erit in ludo CI. EP.
d) delavski stol: hominem in foro iubet sellam ponere et facere anulum CI., qui non illum ipsum sellae atque operis et quaestus cottidiani locum … salvum esse velint CI.
e) nosilni stol, ki so ga v poznejši dobi uporabljali namesto nosilnice (lectīca): sellā gestari MART. ali vehi PLIN. IUN., satis constitit … Agrippinam gestamine sellae Baias pervectam T., sellā per publicum incessit SUET., sella muliebris SUET., s celim izrazom sella gestatoria SUET. ali baiulatoria, fertoria, portatoria CAEL.
f) voznikov (vozniški, kočijaški) sedež, sedež na vozu: sellā qui primā sedens iugum flagello temperat PH.
g) sedlo: COD. I., COD. TH., sellae equestres SID., ad usum sellae VEG. za ježo.
h) stol za nočno potrebo, nočni stol, nekakšna priprava z nočno posodo, večja kahla: per vomitus et sellas MARC. po iztrebljanju navzgor in navzdol, po olajšanju zgoraj in spodaj; popolnoma sella pertusa CA. ali sella familiarica VARR.

selli-sternium -iī, n (sella in sternere) bogovska gostija, bogovska pojedina, pri kateri so na stole posajenim podobam bogov in boginj prinašali jedi, ki so jih potem pojedle svečenice: FEST., et sellisternia ac pervigilia celebravere feminae, quibus mariti erant T. Prim. lecti-sternium.

sell up prehodni glagol
pravno zarubiti koga, izvršiti rubežen pri kom, spraviti na boben koga
neprehodni glagol
sleng umreti

to sell up a debtor zarubiti in prodati dolžnikovo premoženje
he was sold up vse so mu zarubili in prodali