Franja

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

Lunge, die, (-, -n) pljuča; eiserne Lunge železna pljuča; die grünen Lungen zelena pljuča (zeleni pas); eine gute Lunge haben imeti dobra pljuča; aus voller Lunge singen/schreien (kričati/peti) na vse grlo; über die Lunge rauchen inhalirati pri kajenju; sich die Lunge aus dem Hals schreien kričati na vse grlo; es auf der Lunge/mit den Lunge haben imeti težave s pljuči

lúnin of the moon; lunar

lúnino leto lunar year
lúnin kolobar halo round the moon, lunar aurora
lúnine mene phases pl of the moon
lúnin mrk eclipse of the moon, lunar eclipse
lúnin obstret, venec lunar halo
lúnin svit moonlight
pri lúninem svitu by moonlight
lúnin žarek moonbeam

lúnin de (la) luna; lunar

pri luninem svitu a la luz de la luna
lunin krajec creciente m; media luna; cuarto m de la luna
lunine faze fases f pl de la luna
lunina mena cambio m de luna
lunin mrk eclipse m de luna (ali lunar)
lunin prebivalec selenita m; lunícola m
lunina raketa cohete m lunar

Lupiae -ārum, f Lúpije, mesto v Kalabriji med Brundizijem in Hidruntom: Mel., Plin. (pri katerem najdemo v nekaterih izdaja Lupia).

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

Lustgewinn, der, užitek; Lustgewinn ziehen aus uživati pri

lustral, e, aux [lüstral, ro]

1. petleten, ki se zgodi vsakih pet let

2. religion očiščevalen

eau féminin lustrale sveta voda (pri starih narodih) za očiščenje grehov

lūstricus 3 (lūstrum2) očiščevalen: dies Suet., Arn., Macr., P. F. deveti dan po rojstvu dečka, osmi dan po rojstvu deklice, ko je otrok dobil ime z žrtvovanjem na domu ali z daritvijo v svetišču (pri Judih = dan obreze, pri kristjanih = dan krsta).

Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:

1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.

2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.

3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig).

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

lūxuria -ae, f in lūxuriēs -ēī, f (po drugih lŭx...; lūxus¹ -ūs)

1. bujna rast, bujnost, bohotnost, brst(enje), (pre)obilica, (pre)obilje: in qua (sc. oratione) nunc interdum, ut in herbis rustici solent dicere in summa ubertate, inest luxuries quaedam, quae stilo depascenda est Ci., luxuriem segetum tenera depascit in herba V. bujne poganjke, luxuria foliorum V., umoris luxuria Plin.

2. metaf.
a) (iz)obilje, (pre)obilica, preobilje, bohotnost, bohotenje, razkošnost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, nasladnost, uživaštvo, uživanje, sladostrastnost, hlepenje po užitkih, stremljenje po zabavi, po razkošju, potratnost, razsipnost (naspr. frugalitas, abstinentia, temperantia, avaritia): Pr., Vell., Pers. idr., qui nunc luxuriā et lasciviā diffluit Ter., intellegemus quam sit turpe diffluere luxuriā Ci., in urbe luxuries creatur, ex luxurie exsistat avaritia necesse est Ci., si luxuries, Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci., patrimonium per luxuriam effundere Ci., nihil pati vini reliquarumque rerum ad luxuriam pertinentium inferri C., nullum signum libidinis, nullum luxuriae videre poterat, contra ea plurima patientiae atque abstinentiae N., aliquem a perdita luxuria ad virtute revocare N., diversisque duobus vitiis, avaritia et luxuria, civitatem laborare (sc. audistis) L., cetera luxuriae nondum instrumenta vigebant O., cultu ad luxuriam magis quam ad magnificentiam exacto Cu., libidinem, luxuriam, avaritiam, crudelitatem ... exercuit Suet., luxuria morum Iust., luxuriae non minor apparatus quam militiae fuit Iust.; meton.: agrestis luxuria L. razuzdanost (razvratnost) na kmetih = razuzdani (razvratni) kmetje. — Kot naslov komedije: primum mihi Plautus nomen Luxuriae indidit: tum hanc mihi natam voluit esse Inopiam Pl.
b) izprijenost, samopašnost, samovolja, objestnost, (pre)drznost, razbrzdanost, ne(o)brzdanost, zlonamernost pri vladanju, nadzoru: victoria tribunorum plebisque prope in haud salubrem luxuriam vertit L.

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

Lycēum -ēī ali Lycīum -īī, n (Λύκειον) Likêjon (Licej), likejskemu Apolonu posvečen gimnazij (= borišče, telovadnica) zunaj atenskega mesta z lepimi vrtnimi nasadi, ki ga je ustanovil Pejzistrat, razširil pa Perikles. V njem je učil Aristotel od l. 335 do l. 322: Ci., L., Gell.; metaf. licej = gimnazija s knjižnico pri Ciceronovi vili v Tuskulu: Ci.

lychnobius -iī, m (gr. λυχνόβιος) „ki živi pri luči“, ki torej dela dan iz noči = „nočna svetilka“, „nočna ptica“, ponočnjak, ponočník: Sen. ph.

Lycomēdēs -is, m (Λυκομήδης) Likoméd,

1. kralj na otoku Skiros (Scyros), pri katerem se je v ženski obleki skrival Ahil in imel z njegovo hčerjo Dejdamejo sina Pira (Pyrrhus) ali Neoptolema (Neoptolemus): Ci., Stat.

2. neki Bitinijec: Auct. b. Alx.

lyricen -inis, m (lyra in canere) lirist, igralec na liro, plunkar, lutnjar: Stat., Aug. (v novejših izdajah pri obeh liticen).

Lȳsander -drī, m (Λύσανδρος) Lisánder

1. Aristokratov sin, špartanski vojskovodja (od l. 407 do 394), ki je l. 404 osvojil Atene. Padel je l. 394 pri Haliartu v Bojotiji: Ci., N., Iust.

2. špartanski efor, pristaš kralja Agisa III., ki je hotel (l. 244—240) obnoviti Likurgovo ustavo: Ci.

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

mâchoire [mɑšwar] féminin čeljust; spodnja čeljust

mâchoire inférieure, supérieure spodnja, zgornja čeljust
mâchoires d'une paire de tenailles čeljusti pri kleščah
avoir la mâchoire lourde okorno se izražati
jouer, travailler, s'escrimer des mâchoires, remuer les mâchoires, occuper ses mâchoires jesti z užitkom
il bâille à se décrocher la mâchoire zeha, da bo čeljust izgubil, da mu bo čeljust odpadla