Franja

errar (pres: yerro) zgrešiti, napačno narediti; (z)motiti se; zaiti, bloditi

errar el blanco ne pogoditi cilja
errar el camino kreniti s prave poti
errar la vocación zgrešiti poklic
errar es cosa humana motiti se je človeško

erreur [ɛrœr] féminin zmota, pomota, pogrešek, napaka; pluriel, figuré zablode

par erreur pomotoma
sauf erreur če se ne motim
erreur de calcul računska napaka
erreur de date napačno datiranje
erreur d'écriture, de plume pismena pomota
erreur de justice justična, sodna pomota
erreur de nom, sur la personne zamenjava, pomota v imenu, v osebi
erreur typographique, d'impression tiskovna pomota
liste féminin d'erreurs seznam napak, pomot
commettre, faire une erreur zmotiti se
vous faites erreur motite se
être dans l'erreur biti v zmoti, imeti napačen vtis
l'homme est sujet à l'erreur motiti se je človeško
faire erreur sur quelque chose (z)motiti se o čem
faire une erreur napraviti napako
induire quelqu'un en erreur zavesti koga v smoto
rectifier, relever une erreur popraviti pomoto, pogrešek, napako
revenir de son erreur uvideti, spoznati svojo zmoto
tirer quelqu'un d'erreur poučiti koga o zmoti, pojasniti mu zmoto
il n'y a pas d'erreur (familier) čisto gotovo
erreur n'est pus compfe (formula) računska napaka ni (bila) namerna

errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. — Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.

error [érə] samostalnik
zmota, pomota; zabloda, greh; odklon

trgovina errors excepted za napake ne odgovarjamo
clerical error napaka v pisanju
printer's error tiskovna pomota
to be in error motiti se
error of judgement prevara, slepilo, zmotni nazori
writ of error nalog za revizijo procesa

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

errore m zmota, pomota, napaka, zabloda:
errore di gioventù mladostni greh
essere in errore, cadere in errore zmotiti se
errore di stampa tiskarska napaka
salvo errore če se ne motim
per errore pomotoma

erschwingen^*: erschwingen können moči si privoščiti (ich kann das nicht erschwingen: tega si ne morem privoščiti/to ni dosegljivo zame)

erschwinglich dosegljiv, Preis: dostopen; erschwinglich sein: es ist erschwinglich für X X si to lahko privošči; es ist nicht erschwinglich für X X si tega ne more privoščiti

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

ēruō -ere -ruī -rutum

1. izkopa(va)ti, izgrebsti (izgrebati), izruvati: etiam si quid obrutum sit, qui sciet, eruere poterit Ci., radicibus (s koreninami) eruta pinus V., eruere herbam radicitus Plin., quercum radicibus imis Sil., cubilia ferri Val. Fl., defossa T., thesauros Suet., mortuum erutum esse Ci., erutus atque eodem loco sepultus est N., alicui oculum (os) eruere Suet., Lamp. oko (oči) izkopati (izbiti) komu, erutis oculis Plin.; z grškim acc.: eruitur oculos O. izkopljejo mu oči. Od kod? z abl.: aurum terrā O., iubet sepulcris caprificos erutas … flammis aduri H., eruere gemmam vadis Mart., eruere reliquias corporum solo T.; pesn.: segetem ab radicibus imis eruere V. (o vetrovih); occ.
a) skopa(va)ti, razgrebsti (razgrebati), razru(va)ti: humum O. ali terram Ph. razorati, sata eruta ore suis O., eruere aquam remis O. z vesli vzvaloviti, aequora fundo Sil. vzburkati, latus hastā O.
b) porušiti, razrušiti, razsuti, razvaliti, razdejati, podreti (podirati), uničiti: Neptunus … totam a sedibus urbem eruit V., eruere Argos, Pergama, avium domos, silvas V., Troianas ut opes et … regnum eruerint Danai V., eruere Corinthum funditus Vell., eruta Bebrycia Val. Fl., eruere patriam ac penates ferro Sen. tr., civitatem T., oppida muris convulsis Sil., Thracas Stat.

2. pren. iztakniti (iztikati), izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), poiskati, izvedeti, na dan spraviti: ex annalium vetustate eruenda memoria est nobilitatis tuae Ci. (toda: exercitatione non eruenda memoria est Ci. spomina se ne da z vajo prisiliti), scrutari locos, ex quibus argumenta eruamus Ci., erues, qui decem legati Mummio fuerint Ci. ep., neque hoc mihi erui potest Ci. ep., obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum H. bo poiskal in na dan spravil, sacra annalibus (abl.) eruta priscis O., eruere arcana Sen. tr., causas secretaque eius (mundi) Sen. ph., causam rerum Plin., sensūs, veritatem Q., an ipsi eruimus, quae prima dies, … quid ferrea Clotho cogitet? Stat.; redkeje in večinoma poklas. z osebnim obj.: illum (servum fugitivum) inde aliquando eruam Ci., inter feras serpentesque degentes (Indos) eruere ex latebris Cu., inbelles ex latebris suis eruti (viri) Cu., abditos in tabernis … erui … expostulantes T.

ès [ɛs] (= en les) v (pri akademskih naslovih)

docteur masculin ès lettres, ès sciences doktor filozofije, prirodoslovnih znanosti
agir ès qualités nastopiti, postopati v okviru svojih funkcij, ne pa zasebno

ese, esa, eso (samostojno; ése, ésa) ta, ta, to; oni, ona, ono

ese mismo prav isti
en ésa tam(kaj), v vašem mestu (kraju)
ésa sí que es buena ta je res dobra!
¡ni por ésas! nikakor!
eso sí to pač, seveda
eso mismo seveda
en eso de... na področju
por eso zato
¡nada de eso! nikakor ne!
¿y eso? kako to?
¿cómo va esa salud? kako je z zdravjem? kako vam gre?
no por eso nič manj, pri vsem tem

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

escape² [iskéip]

1. neprehodni glagol
zbežati, izpuhtevati, izhlapevati, izginiti; rešiti se; podivjati (rastlina)

2. prehodni glagol
izogibati se komu, uiti

your point escapes me kaj ste hoteli reči?, ne razumem vas
to make one's escape zbežati
it escapes notice nihče ni opazil
it escapes me (ali my memory) ne morem se spomniti
the name escaped me ime sem pozabil

escluso agg. izključen:
nessuno escluso vsi brez izjeme
non escluso ne izključno

escoger [g/j] izbrati

dar a escoger a alg. komu izbiro pustiti
al que le dan, no escoge podarjenemu konju ne glej na zobe

escrúpulo moški spol pomislek, dvom; tankovestnost, natančnost; stara utež (1,198 gr); stud, odpor, nevolja

falta de escrúpulo brezvestnost
sin el menor escrúpulo brez pomisleka
escrúpulos de monja smešni pomisleki
no hago escrúpulos ne pomišljam si

escuela ženski spol šola; pouk, vzgoja, izobrazba; nauk; učno osebje; šolarji

escuela de agricultura poljedelska šola
escuela de artes šola za umetnost
escuela asilo otroški vrtec
escuela de ciegos zavod za slepe
escuela coeducativa, escuela bisexual mešana šola
escuela de comercio trgovska šola
escuela elemental osnovna šola
escuela especial strokovna šola
escuela de ingenieros tehniška šola
escuela de minas rudarska šola
escuela mixta (Am) mešana ljudska šola
escuela de montes gozdarska šola
escuela de música glasbena šola, konservatorij
escuela nacional osnovna šola (v Španiji)
escuela de natación plavalna šola
escuela de náutica, escuela naval pomorska šola
escuela de niñas, escuela de señoritas dekliška šola
escuela de niños deška šola
escuela nocturna večerna šola (tečaj)
escuela normal (de maestros, de maestras) učiteljišče
escuela particular, escuela privada zasebna šola
escuela de párvulos otroški vrtec
escuela politécnica tehnična visoka šola
escuela primaria osnovna šola
escuela primaria superior meščanska šola; osemletka
escuela profesional strokovna šola
escuela de segunda enseñanza srednja šola
escuela de tauromaquia bikoborska šola
faltar a la escuela »špricati« šolo
no tener escuela ne imeti pouka

esercizio m (pl. -zi)

1. opravljanje, usklajanje:
esercizio di una professione opravljanje poklica
esercizio di un diritto uveljavljanje pravice

2. urjenje, vaja, vadba:
esercizio della memoria urjenje spomina
esercizi fisici telesne vaje
eseguire un esercizio vaditi
essere fuori esercizio biti iz vaje, ne biti v formi
esercizi spirituali duhovne vaje

3. vodenje podjetja, obrata; podjetje, obrat:
spese d'esercizio stroški poslovanja, obratovalni stroški
esercizio pubblico javni lokal

4. poslovno leto:
bilancio dell'esercizio 1996 obračun poslovanja v letu 1996

esfuerzo moški spol napor, trud, prizadevanje; pogum, moč; žrtev

hacer un esfuerzo prizadevati si
hacer el último esfuerzo nemogoče poskusiti
valer el esfuerzo biti vreden truda
no omitir esfuerzos nobenega truda se ne bati, vse sile napeti