Franja

míren tranquille, calme, silencieux, paisible, pacifique

v mirnem času en temps de paix
mirna četrt quartier silencieux (ali tranquille)
mirno morje mer ženski spol calme
obdržati mirno kri garder (ali conserver) son sang-froid
le mirno! du calme!, doucement!, familiarno tout doux!, piano!
mirna vest la conscience tranquille
mirno spati dormir d'un bon sommeil (ali familiarno sur ses deux oreilles)
spor mirno poravnati régler (ali arranger, apaiser) un conflit (ali une querelle, un différend) pacifiquement
lahko mirno rečemo, da on peut dire, sans crainte de se tromper, que
to lahko mirno narediš tu peux le faire tranquillement (ali sans crainte, sans hésitation)

míren (-rna -o) adj.

1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo

3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo

4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla

5. (ki je brez vojne) pacifico

6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla

miriflor(e) [-flɔr] masculin vrsta parfuma; humour gizdalin

faire le miriflor(e) igrati gizdalinčka

mirno

1. ruhig, friedlich

2. (tiho, nepremično) still- (ležati [stilliegen] stillliegen, sedeti stillsitzen)
vojska stati mirno stillstehen
vojska, šport mirno! stillgestanden!

3. (brez strahu) getrost, unbesorgt, ruhig

4. (brez razburjenja) gelassen; (ravnodušno) gleichmütig; (počasi) sachte
le mirno! sachte, sachte!

5.
mirno zaspati (umreti) hinüberdämmern; selig entschlafen, friedlich einschlafen

6.
mirno požreti kaj eine gute Miene zum bösen Spiel machen

mirováti (-újem) imperf.

1. riposare; stare, restare fermo, quieto; essere stabile:
bolnik mora mirovati il malato deve riposare
cene že nekaj časa mirujejo i prezzi sono già da tempo stabili

2. (biti neaktiven) essere inattivo; jur.
postopek miruje il procedimento è in quiescenza
ob nedeljah obrat miruje le domeniche lo stabilimento non lavora
ni miroval, dokler ni vsega opravil non ha fatto una sosta prima di finire tutto il lavoro
ne moči mirovati z jezikom non poter tener a bada la lingua

mísel pensée ženski spol , réflexion ženski spol , opinion ženski spol

glavna, osnovna misel idée (ali pensée) fondamentale
skrita misel arrière-pensée ženski spol
misel na smrt l'idée de la mort
vodilna misel idée directrice (ali dominante, déterminante, générale)
žalostne misli idées tristes (ali mélancoliques, noires)
v mislih mentalement, en esprit, par la pensée
v mislih imeti avoir en vue, avoir l'intention (ali le dessein) de, se proposer de, projeter, compter faire, envisager de
po mojih mislih à mon avis
enih misli biti partager les idées (ali les vues, les opinions, le point de vue) de quelqu'un
istih, enakih misli biti avoir les mêmes idées (ali opinions), être animés des mêmes sentiments
drugih misli biti être d'un autre avis
na misel priti venir à l'esprit (ali à l'idée)
kako prihajaš na to misel? qu'est-ce qui te donne cette idée?, qu'est-ce qui te fait penser cela?, d'où te vient cette idée?

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
branje misli intuición f del pensamiento
prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
svoboda misli libertad f de pensamiento
žalostne misli pensamientos m pl tristes
vodilna misel idea f directriz, idea dominante
osnovna misel idea fundamental
zatopljen v misli abismado en su meditación
niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
gojiti misel abrigar una idea
prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)

míseln du point de vue des idées, en ce qui concerne les idées, mental, intellectuel

miselni svet le monde des idées

miser [mize] verbe transitif, familier staviti (v igri)

miser sur un cheval, aux courses, sur le mauvais numéro staviti na konja, pri dirkah, na slabo številko
(familier) miser sur računati na, z
miser sur les deux tableaux iz svojih osebnih razlogov varovati interese dveh nasprotnih si strank

miserere, miséréré [-zerere] masculin, religion miserere

chanter le miserere peti žalostinke

miserēscō -ere (incoh. k misereō, pesn.)

1. usmiliti se koga: ultro V., Arcadii miserescite regis V., miserescite Inachidae Stat., huius miserescito Prud.

2.
a) impers. miserescit me alicuius smili se mi kdo, čutim usmiljenje ali sočutje do koga, žal mi je, milo se mi stori glede koga: inopis nunc te miserescat mei Ter., ut ita (le toliko) te aliorum miserescat, ne tis (= tui) alios misereat Pl.
b) osebno z neutr. pron. kot obj. (v enakem pomenu): siquid est homini miseriarum quod miserescat, miser ex animost Pl.

misēria f

1. nesreča, nesrečnost

2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!

3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal

4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda

5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

missibilis -e (mittere) kar se da metati, metalen, lučalen; le subst. missibilia -ium, n metala, lučala, izstrelki: Veg., Sid.

missiō -ōnis, f (mittere)

I. metanje, lučanje, streljanje, zadevanje, spuščanje: sagittae, telorum Vitr., extra telorum missionem Vitr. zunaj strelne črte. —

II.

1. (od)pošiljanje, odprav(lj)a(nje), odprem(lj)a(nje): legatorum Ci., litterarum Ci. ep.; occ. kot jur. t.t. missio in aedes postavitev, izročitev v (hišno) posest: Ulp. (Dig.).

2. izpust(itev) jetnika: adfertur etiam de Sileno fabella quaedam; qui cum a Mida captus esset, hoc ei muneris pro sua missione dedisse scribitur Ci.

3. odpust iz vojaške službe: Suet., iusta, iniusta, gratiora (iz naklonjenosti, milosti), honesta L., causaria Icti. zaradi bolezni, ignominiosa Icti., nautarum Ci. pomorščakov, missiones turbulentorum hominum L.

4. odpust gladiatorjev iz arene = oprostitev gladiatorjev od nadaljnje borbe za tisti dan, pomilostitev, milost, pardon: gladiatorium munus modo vulneribus tenus, modo sine missione dare L. ali gladiatores sine missione edere Suet. brez pomilostitve, na smrt, na življenje in smrt, gladiatori laeso missionem petere Mart.; pren.: sine missione pugnare Fl. na življenje in smrt, quid porro prodest paucos dies aut annos lucrificare? sine missione nascimur Sen. ph. rodimo se, da se bojujemo na smrt, non enim servavit is, qui non interfecit, nec beneficium dedit, sed missionem Sen. ph. ampak je le odgodil smrt.

5. puščanje: sanguinis Cels.

6. (pre)nehanje, prestanek, konec: ludorum Ci., pompa non habet missionem Ap.

7. metaf.
a) oprostitev, odpust(itev) kazni: missionem rogare Petr., missionem dedit puero Petr. je odpustil kazen.
b) puščanje na (pri) miru: non dissimulatā missione Petr., missionem dedimus pernae Petr. = nismo se dotaknili gnjati.

missus -ūs, m (mittere)

I. met(anje), lučanje, lučaj, zagon, zaganjanje, spust, spuščanje, strel(janje): haud paulo quam hasta vehementius ictu missuque telum L., pili L., telorum Auct. b. Hisp., missus bis mille sagittae Lucr. —

II.

1. pošiljanje, naročilo, povelje, ukaz (v tem pomenu le v abl. sg.): missu Caesaris C. ali regis V. poslan od, nuntius venit ephorum missu N. po naročilu, na povelje, po ukazu.

2.
a) en poskus gladiatorjev ali en obvoz dirkačev v cirkusu: spectaculum multiplicatis missibus in serum produxit Suet., quo facilius centum missus peragerentur Suet.
b) prineseno na mizo, prinesena jed, rihta: omnes, singuli missus Lamp., quot missus esset habiturus Lamp.

misura f

1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati

5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati

6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

7. lit. mera

8. glasba (battuta) takt

misurare

A) v. tr. (pres. misuro)

1. meriti:
misurare a occhio pomeriti na oko
misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
misurare un colpo dobro zadeti
misurare il vestito pomeriti obleko

2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
misurare le parole pren. tehtati besede

B) v. intr. meriti

C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

1. biti umerjen, zmeren (v)

2. pren. pomeriti se (s)