Franja

līmātus 3, adv. -ē, gl. līmō1 -āre.

liminal, e, aux [-nal, no] adjectif ki je na pragu, pražen; figuré komaj zaznaven

limité, e [limite] adjectif omejen

tirage masculin limité omejena naklada

limousin, e [-muzɛ̃, in] adjectif limuzinski; masculin, populaire zidar; féminin limuzina, zaprt avtomobil

linacé, e [linase] adjectif lanenast

linea f

1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta

2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja

3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje

4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla

5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost

6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka

7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti

8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom

9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke

10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja

11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta

12. koleno:
linea maschile moško koleno

13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu

linéal, e, aux [lineal, -eo] adjectif linijski

lingual, e, aux [lɛ̃gwal, -gwo] adjectif jezični

linguōsus 3 (lingua) jezičen, blebetav: Petr., Eccl.; metaf.: artes l. Aug. govorn(išk)e umetnosti, digiti orchestarum Cass.

lippu, e [lipü] adjectif debelih ustnic; debel, nabuhel (ustnica)

bouche féminin lippue usta z debelimi ustnicami

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

lissé, e [lise] adjectif gladek, zglajen; masculin gosto kuhan sladkor; sijaj (blaga)

líst¹ (knjige, drevesa) leaf, pl leaves

líst papirja sheet of paper
cvetni líst petal
čašni líst botanika sepal
domovinski líst certificate of origin
krstni líst baptismal certificate, certificate of baptism
rojstni líst birth certificate
jedilni líst menu, bill of fare
lovski líst hunting- (ali shooting-)licence (ZDA license)
mrliški líst death certificate
naslovni líst title page
naročilni líst order bill
orožni líst licence to carry firearms, ZDA gun-license
potni líst passport
poročni líst marriage certificate, pogovorno marriage lines
pastirski líst religija pastoral (letter)
reklamni líst (letak) handbill
šaljiv líst comic paper
tovorni líst bill of lading (ladijski), bill of carriage
dostavni líst bill of delivery
uradni líst official gazette
nepopisan líst (figurativno) a blank sheet (of paper)
iztrgati, odtrgati líst to pull off a leaf
obrniti líst to turn over a leaf
vihati líst(e) v knjigi to turn down the corners of the leaves of a book, to make a book dog-eared

líst (-a) m

1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno

3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto

4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale

5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega

6. igre carte (del giocatore)

7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

8. tekst. liccio

9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo

litigant, e [-tigɑ̃, t] adjectif, juridique pravdni; pravdajoč se; masculin stranka (na sodišču)

littéral, e, aux [literal, ro] adjectif dobeseden

littoral, e, aux [litɔral, ro] adjectif obalen, primorski; masculin primorje, obrežje

litūra -ae, f (linere)

1. (na)mazanje, namaz, premaz: solem etiam et pluviam arcet eiusmodi litura Col.

2. occ.
a) izbris, popravek napisanega na voščeni tabli (če pisec vosek na njej razmaže s širokim koncem pisala; prim. linō 2. b)), poprava: quod mendum ista litura correxit? Ci., flagitiosa litura tabularum Ci., unius nominis litura Ci., metuit lituram H., carmen reprendite, quod non multa … litura coërcuit H.; metaf. sploh poprava, popravek, sprememba česa: nec ulla in decretis eius litura sit Sen. ph.
b) meton. izbrisano, popravljeno mesto ali beseda: nullam lituram in nomine A. Licinii videtis Ci., videtis extremam partem nominis … tamquam in luto demersam esse in litura? Ci.; od tod pesn. metaf. α) od solza (ki so izbrisale ali zamazale napisane črke in jih s tem naredile nečitljive) nastali madež: littera suffusas quod habet maculosa lituras, laesit opus lacrimis ipse poëta suum O. sprane madeže, zmočena mesta, haec erit e lacrimis facta litura meis Pr. β) sploh madež: corpus nulla litura notet Mart. guba.

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero