Franja

centuriātīm, adv. (centuria)

1.
a) po (vojaških) centurijah ali stotnijah: c. milites producere C.
b) po državljanskih centurijah ali stotnijah: tributim et centuriatim descriptis ordinibus Ci. po različnih volilnih razredih, c. citare populum L.

2. pren. stotinoma, kupoma, krdeloma: ad te c. current, qui panem petent Pomp. ap. Non.

centuriō -āre -āvī -ātum (centuria) (raz)deliti na stotnije, centurije

1. voj.: cum homines palam conscribi centuriarique vidissem Ci., iuventutem c. L., centuriati pedites coniurabant L. po stotnijah, iuventus Romana equis delapsa se ipsam centuriavit Val. Max. se je bojevala po stotnijah, centurijah (konjeniki so bili razdeljeni v dekurije); abs.: centuriat Capuae Ci.; šalj.: eripiam hodie concubinam militi si centuriati bene sunt maniplares mei Pl. če so dobro urejeni, organizirani.

2. v pt. pf. o rim. ljudstvu po Servijevi razdelitvi: comitia centuriata komicijski zbori, na katerih so po centurijah glasovali o volitvah uradnikov, vojni in miru, glavnih zločinih idr.: comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci. ali com. cent. legem tulit consul Ci.; od tod (enalaga): lex centuriata Ci. na centurijski zbor v posvetovanje vzeti zakon.

centussis -is, m (centum in ās) sto asov: centussis (sc. aere ali pretio) emere aliquem Varr. ap. Gell., centusse liceri Pers., Fanni centussis misellus (šalj. o Fanijevem zakonu proti potratnosti) Luc. ap. Gell. et ap. Macr.

cenzúra censure ženski spol

pisemska cenzura censure ženski spol des lettres (ali du courrier)

cenzurirati glagol
1. (odstranjevati sporne vsebine) ▸ cenzúráz, cenzúrának vet alá
2. (omejevati dejanja ali izjave) ▸ cenzúráz, cenzúrának vet alá
V glasbi lahko počneš, kar se ti zahoče, lahko izraziš kar koli in nikakor se ne smeš cenzurirati. ▸ A zenében megteheted, ami jólesik, bármit kifejezhetsz és semmiben sem kell korlátoznod magad.
Ponekod novinarje cenzurirajo, jim grozijo, jih ugrabljajo, pretepajo, ubijajo. ▸ Van, ahol az újságírókat cenzúrázzák, fenyegetik, elrabolják, megverik, meggyilkolják.

Ceōs, acc. -ō, abl. -ō, f (Κέως) Keos: Ci. ep., Plin., v lat. obl. Cēa: Varr. ap. Plin., V., O., Col., Plin. ali Cīa: L., -ae, f (Κία) Kea, eden znamenitejših Kikladskih otokov, vzhodno od rta Suniona, kjer sta bila rojena pesnika Simonides in Bakhilides. Od tod adj.

1. Cēus 3 (Κεῖος) kejski, s Keje: Simonides Ceus Ci., Camenae H. Simonidove pesmi, neniae H. Simonidove žalostinke (ϑρῆνοι); subst. Cēī -ōrum, m Kejci, preb. Keje: Ci.

2. Cīus 3 (Κεῖος) kijski = Cēus; subst. Cīa -ōrum, n kijska oblačila: Lucr.

Cephallēnia, v dor. obl. Cephallānia, -ae, f (Κεφαλληνία) Kefalenija, Kefalanija, največji otok v Jonskem morju (zdaj Kefallinía): L., Mel., Plin., Fl. Od tod preb. Cephallēnēs ali Cephallānēs -um, m Kefalenčani: L., Sil.

cepillo moški spol skobelj; ščet, krtača; skrinjica za milodare, cerkveni nabiralnik

cepillo de ánimas pušica za reveže
cepillo para botas ščet za čevlje
cepillo para el cabello (pelo), cepillo de (la) cabeza ščetka za lase
cepillo de (ali para los) dientes zobna ščetka
cepillo para la ropa krtača za obleko
cepillo de uñas ščetka za nohte
pasar el cepillo, limpiar con el cepillo (o)krtačiti

cepljiv pridevnik
1. fizika (o lastnosti elementa) ▸ hasadóKritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.

2. (o lesu) ▸ hasadó, hasítható
Smreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.

ceras -atis, n (gr. κέρας) kerat, neke vrste divji bršč ali divji pastinak: Ap. h.

ceratinus 3 (gr. κεράτινος) rožen = o rogovih: ambiguitas Sen. ph., Q., Gell. lažni sklep o rogovih (gr. κεράτινος λόγος ali κερατίνης: quod non perdidisti, habes: cornua non perdidisti: habes igitur cornua); isto subst. ceratina -ae, f ali ceratinās -ae, m: Fr.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

ceremoniar samostalnik
(vodja slavnosti ali obredov) ▸ szertartásmester

ceremoniózen ceremonious

ne biti ceremoniózen do to treat someone in an informal (ali slabšalno off-hand) manner
ne bodite tako ceremoniózni don't stand on ceremony!

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

cerkvén pridevnik ecclésiastique, d'Eglise

cerkveno pravo droit moški spol canon (ali canonique)
cerkveno se poročiti se marier à l'église, religieusement

cernō -ere, crēvī, crētum (iz *crinō; prim. gr. κρίνω ločim, κρίσις ločitev, κριτός odločen, odbran, κρησέρα gosto sito, lat. crībrum, excrementum)

I. ločiti, odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), presejati, prerešeta(va)ti: aliquid per cribrum Ca. ali in cribris O., aliquid artiore ali tenui cribro Plin.; pesn.: c. aliquid per densa foramina (= per cribrum) O.

— II. pren.

1. razločiti (razločevati), razb(i)rati, videti, zreti, zazna(va)ti; abs.: Ter., O., Lucr. idr., acies ipsa, qua cernimus, quae pupula vocatur Ci., pupillā, qua cernit (oculus) Cels., in amicorum vitis tum cernis acutum (= acute) H. vidiš bistro; z acc.: ut ea cernimus, quae videmus Ci., aliquem (aliquid) oculis cernere Ci., N. idr. na svoje oči, cerno animo acervos civium Ci. zrem v duhu, vidim naprej, exemplum insigne cernitis mutationis rerum humanarum L. imate pred očmi, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti; v pass.: in sole sidera ipsa desinunt cerni Q. niso več vidne, constitit alma Venus nulli cernenda O. nevidna, od tod z grškim dat.: neque cernitur ulli V. ne da bi ga kdo videl; z acc. in odvisnim pt.: cernis terram quasi quibusdam... circumdatam cingulis Ci., migrantes cernas totaque ex urbe ruentes V., simile quiddam facientes aves cernimus Q. Veže se
a) z ACI: Acc. fr., Tit. fr., Varr., Aeneam adfore cernetis V., parmam gladio cavari cernit O., quos... obstinatos ad resistendum concurrisse cernebat Suet.; ACI celo za glag. v pass.: cernebatur novissimos illorum premi C.
b) z odvisnim vprašanjem: cernis, ut (kako) insultent Rutuli? V., cernis, ut luceat aether Q.; occ. upoštevajoč pred očmi imeti, ozirati se na koga ali kaj, upoštevati kaj: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam Ci., exempla adiungerem, nisi, apud quos oratio haberetur, cernerem Ci.

2. duševno razločiti (razločevati), zreti = spoznavati, uvideti, razume(va)ti: ut consuetum facile amorem cerneres Ter., c. virtutem, vitium Ci., mentis acies, qua verum cernitur Ci. Skladi
a) z ACI: V., quom te... mihi amicam esse crevi Pl., nonne cernitis ex uno fonte omnia scelera manare? Ci., cernens nullum locum sibi tutum in Graecia N.
b) z odvisnim vprašanjem: nec pro quibus meritis... tantum ei tribuatur, cernere L., cernis, ut ignavum corrumpant otia corpus O.
c) v pass.: cerni in aliqua re ali samo aliqua re spozna(va)ti se, da(ja)ti se spoznati v čem ali po čem, izkazati se v čem: amicus certus in re incerta cernitur Enn. ap. Ci., hae quidem virtutes cernuntur in agendo Ci., beata vita honestate cernitur Ci.

3. (v prozi nav. decernere) kaj spornega ali dvomljivega odločiti (odločevati), razsoditi (razsojati): iurati cernant Acc. fr., ibi de divinis atque humanis cernitur Pl., priusquam id sors creverit L.; occ.
a) v boju odloč(ev)ati = bojevati se; abs.: armis cum aliquo c. Acc. fr., inter se coiisse viros et cernere ferro V., hi crevere partes bello Sil.; z de: Enn. et Pac. ap. Non., magnis de rebus inter se c. Lucr.; z notranjim obj.: duplicem... c. Martem Tib. boj biti, ferro, non auro vitam (za življenje) cernamus utrique Enn. ap. Ci., fortunam ferro c. Enn. fr.; v pass.: nunc certamen cernitur Pl. se bije boj.
b) določiti (določevati), skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati): quodcumque senatus creverit, agunto ali quotcumque senatus creverit... tot sunto Ci., quibus divis (dat.) creverint (portenta), procuranto Leges ap. ci. quid de Armenia cernerent T.; z inf.: postquam praesidium castris educere crevit Luc. fr., potius germanum amittere crevi quam... Cat.

4. jur. odločiti se kako dediščino sprejeti, nastopiti jo: Varr., Ulp. fr., quam hereditatem iam crevimus Ci., c. hereditatem regni L., hereditatem cernere audireque ali hereditatem audire cernereque Plin. iun., G.; pren.: amorem alicuius erga me cum reliqua hereditate c. Ci. ep., hanc hereditatem paternam maximi ducis filius... solam se crevisse, catenas et carcerem, gloriari potuit Val. Max.

Opomba: Pt. pf. cernitus (presejan): Th. Prisc.; sinkop. pf. crēstī = crēvistī: Char.

certain [sə́:tn] pridevnik
neki, določen; nedvomen; zanesljiv

to make certain of s.th. prepričati se o čem
to be (ali feel) certain biti prepričan
for certain zanesljivo, gotovo

certain, e [sɛrtɛ̃, ɛn] adjectif gotov, zanesljiv, nesporen, nedvomen; določen; oster (konture)

certains, es pluriel nekateri, -e; več oseb ali stvari
certains pays nekatere dežele
un certain neki
d'un certain âge ne več mlad
c'est chose certaine to je gotova stvar
pour certain (za) gotovo
sür et certain popolnoma gotovo
au bout d'un certain temps čez nekaj časa
d'un certain point de vue z nekega vidika
un certain M. Dupont neki g. Dupont
dans une certaine mesure do neke mere
certains sont incapables nekateri (ljudje) so nesposobni
il est certain que ... gotovo je, drži, velja, da ...
je suis certain de son succès prepričan sem o njegovem uspehu
soyez sür et certain que ... bodite trdno prepričani, da ...