Franja

Indian gift [índiəngift] samostalnik
ameriško, pogovorno darilo v pričakovanju povratnega darila

indiare

A) v. tr. (pres. indio) knjižno razglasiti, razglašati za Boga

B) ➞ indiarsi v. rifl. (pres. mi indio) knjižno utopiti, utapljati se v Bogu

indicātīvus 3 (indicāre) (na)znanilen, kazalen: i. modus ali samo subst. indicātīvus -ī, m znanilnik, povedni naklon, indikativ: Don., Prisc.; adv. indicātīvē povedno, v povednem naklonu, po povedi: Prisc.

indictiō -ōnis, f (indīcere)

1. napoved, oglas: i. funeris Fest., belli Fl.

2. occ.
a) napoved, naložitev (opravil in dajatev) davščine: operarum muneris Icti.; meton. (naloženi) izredni davek, naklada: Plin. iun., Lact. idr.
b) doba 15 let v štetju časa: Cod. Th.

Indiensthaltung, die, Heerwesen, Militär držanje v bojni pripravljenosti

indiges² -is (indigēre) potreben, v potrebi (pomanjkanju): Pac.

indīgnātiō -ōnis, f (indīgnārī)

1. ne(je)volja, gnev, ogorčenost: Cu., T., Iuv., Suet. idr., ut ora vertat huc et huc euntium … indignatio Ci., indignationem movere L.; z objektnim gen.: indignatione … vinculorum Hirt. iz nevolje nad …

2. meton.
a) (v pl.) pojavi (izbruhi) ne(je)volje: Sen. rh., Arn., publicae indignationes L.
b) (kot ret. t. t.): vzbujanje nevolje v govoru: Q., indignatio est oratio, per quam conficitur, ut in aliquem hominem magnum odium aut in rem gravis offensio concitetur Ci.
c) kar vzbuja nevoljo, nespodobnost: Q.

3. metaf. (poznolat. medic. t. t.) bolezenska razdraženost, razburjenost, vnetje: iecinorum Plin. Val., taedio et indignatione stomachi Don.

indiscriminately [indiskríminitli] prislov
na slepo srečo, tja v tri dni

indiskutabel indiskutabilen, zunaj (vsake) razprave; nemogoč, ki ne pride v poštev

indisporre^* v. tr. (pres. indispongo) spraviti, spravljati v slabo voljo; vznejevoljiti, razdražiti

indispose [indispóuz] prehodni glagol
onesposobiti (for za)
vznejevoljiti, spraviti v slabo voljo (towards proti)
odvrniti (from od)

in-dispositus 3, adv. -ē (in [priv.], dispōnere)

1. neurejen, brez reda (pravila), v neredu, zmešan: apud Vitellium omnia (erant) indisposita T.

2. o osebah: nerazpoložen, nepripravljen: me valde indispositum invenit (tractoria) Aug. (ep. 59 in.). — Adv. indispositē neredno, neurejeno, brez reda, brez pravila: muta animalia perturbate et ind. moventur Sen. ph.

indispuesto pretekli deležnik od indisponer; bolehav; ki mu je slabo; ki je v neprijateljstvu z

sentirse indispuesto slabo se počutiti

in-dīvīsus 3 (in, dīvidere) nerazdeljen: equi, qui ungulas indivisas habent Varr. nepreklan; metaf. nerazdeljen, skupen: Iust., o rerum media indivisaque magnis fratribus Stat., honos Sil., negotium Amm.; pro indiviso nerazdeljeno =

1. v enakih delih, enakomerno, enoliko: Plin., Sen. ph.

2. skupno: Ca., possidere Plin. Adv. indīvīsē nerazdeljeno, skupno: pozni Eccl.

indoor [índɔ:] pridevnik
hišen, domač, notranji
šport v dvorani

indoor aerial (ali antenna) sobna antena
indoor dress domača obleka
indoor games družabne igre
indoor plant sobna rastlina
indoor relief oskrba v zavodih
indoor swimming pool pokrit bazen

indoor tujka angl. agg. invar. šport dvoranski, v dvorani

indoors [índɔ́:z] prislov
v hiši, doma, v sobi, znotraj, noter

indraught, indraft [índra:ft] samostalnik
vsesanje, vsrkavanje, srk; notranje strujanje zraka, vode; vsek v kopno, rečni rokav

induct [indʌ́kt] prehodni glagol
vpeljati, uvesti v delo (to, into)
ameriško vpoklicati (k vojakom)

inductiō -ōnis, f (indūcere) v raznih pomenih tega glagola.

I. prevleka, prevlečenje meton.

1. ponjava v gledališčih, na trgih itd. proti sončnim žarkom: Vitr.

2. obkladek, ogrevalo: Cael.

3. prečrt(avanje), izbris(ovanje) zapisanega na voščeni tabli: Icti.

— II.

1. napeljevanje vode: aquarum inductiones Ci.

2. occ.
a) nastop v areni: iuvenum armatorum L.
b) uvajanje govorečih oseb kot ret. figura = gr. προσωποποιία: personarum Ci.

— III. metaf.

1. kot ret. figura
a) erroris inductio = gr. ἀποπλάνησις zapeljevanje v zmoto, premota: Ci.
b) inductio = gr. ἐπαγωγή dokazovanje z navajanjem podobnih primerov in slučajev, navodilo, napotek, indukcija: Ci., Q.
c) inductio = gr. ὑπόϑεσις podmena, domneva, hipoteza: Prisc.

2. inductio animi
a) nagnjenost, naklonjenost: Ci. ep.
b) trden sklep: Ci.