Franja

prō-rogō -āre -āvī -ātum

1. ljudstvo vprašati, ali naj se komu kaj podaljša; od tod (na osnovi zakonskega predloga, podanega na ljudski skupščini) podaljšati (podaljševati): Vell., Aur. idr., imperium Ci. ep., L., Suet., provinciam Ci. ep. upravništvo (upravo) v provinci, annum Ci. uradno poslovanje (koga) za eno leto, numerum annorum provinciis Ci., aliquid temporis (v provinci) Ci.; occ. sploh podaljš(ev)ati: vitam hominibus Pl., bellum Ci., longum scriptori aevum H. proslaviti pisatelja za dolgo dobo, tempus, mores Plin.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi, pustiti (puščati): spem alicui in alium diem Pl., recte vivendi horam H., paucis ad solvendum prorogatis diebus Ci. po malo (nekaj) dneh odloga, prorogare diem mortis Sen. ph.
b) dolgo obdržati, hraniti, ohraniti (ohranjati): vivacitatem suam usque in annos decem Col., vitam Col., spiritum homini, memoriam alicuius, famam Plin. iun., rem Romanam alterum in lustrum H., omnes thyrsos vel folia lactucarum prorogare urceis conditos Plin.
c) ploditi, spoče(nja)ti, zaroditi (zarajati): subolem Cod. I., familia prorogata Val. Max.
d) (v)naprej izplač(ev)ati, založiti (zalagati), zakladati koga z (denarjem), posoditi (posojati): nummos, sumptus litiganti Cod. I.
e) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati), naznaniti (naznanjati): sententiam Cod. I.

prospect¹ [prɔ́spekt] samostalnik
vidik, razgled (of na)
figurativno upanje, obet, pričakovanje (of)
pokrajina, kraj, predel
ekonomija reflektant, možnosten kupec (stranka)
mineralogija zemljišče z znaki za nahajališče rude, izkopavanje in iskanje rude

to hold out a prospect of obetati
there is a prospect that je upanje, da
in prospect na vidiku, v pričakovanju

prosperō -āre -āvī -ātum (prosper)

1. storiti, da komu kaj uspe, omogočiti (omogočati) uspeh, da(ja)ti ali nakloniti (naklanjati) komu srečo (uspeh), pospešiti (pospeševati), v (na) dobro obrniti (obračati) komu kaj, osrečiti (osrečevati) koga z uspehom ali čim drugim: Luc. fr., Ap. idr., consilia T., uti populo Romano Quiritium vim victoriamque prosperetis Formula ap. L., hanc tibi veniam prospero Pl. osrečujem te s to … , prosperata felicitas Tert. všečna; abs.: amico meo prosperabo Pl. svojega prijatelja bom osrečil, non prosperantibus avibus Val. Max. ker ptice niso obetale (naznanjale) uspeha, ker ptice niso dajale ugodnega znamenja.

2. pridobi(va)ti si naklonjenost (milost) koga, nakloniti (naklanjati) si koga: Deus prosperatus Prud.

pròšarica ž
1. snežišče z delnimi kopninami
2. delna razjasnitev

protect [prətékt] prehodni glagol
varovati, ščititi, braniti (from, against pred)
ekonomija zaščititi domači trg s carino
ekonomija akceptirati menico, plačati menico na pokaz
tehnično zavarovati, oskrbeti z varnostno napravo; kriti šahovsko figuro

politika protected state protektorat
protected by letters patent patentnopraven, zaščiten s patentom

prōtēctiō -ōnis, f (prōtegere)

1. pokritje z nadstreškom (s pristreškom): Dig.

2. metaf. zaščita, varstvo, obramba: armorum Ambr., fidei Tert., Dei Vulg.

prō-terō -ere -trīvī -trītum (prō in terere)

1. (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, (z)drozgati, (po)teptati, potepta(va)ti, steptati, (z)mečkati, hoditi po čem, pohoditi: Pl., Col., Sil., Val. Max., Cl., Amm. idr., frumentum protritum L., arbores protritae T., proterere uvas Stat., florentia arva O., agmina curru V., equitatus hostium nostros aversos (od zadaj) proterere incipit C.

2. metaf.
a) (po)tolči, pobi(ja)ti, poraziti (poražati), pokonča(va)ti (pokončevati), uničiti (uničevati): Vell., Marte Poenos H., aciem hostium T., omnia ferro Iust., inanem urbem O., ver proterit aestas H. premaga (v boju).
b) tako rekoč z nogami (po)teptati, zaničljivo ravnati s kom, do konca zaničevati, ponižati (poniževati), biti žaljiv do koga, (u)žaliti koga: istum proterendum esse et conculcandum Ci., urbem Corn.
c) razbliniti (razblinjati) = pogosto (upo)rabiti (uporabljati): verba a vulgo protrita Gell.; od tod adj. pt. pf. prōtrītus 3 obrabljen, vsakdanji, navaden: verba, oratio Gell.

provigner [-vinje] verbe transitif grebeničiti (vinsko trto); verbe intransitif razmnoževati se z grebenicami

provision² [prəvížən] prehodni glagol
preskrbeti z živežem, potrebščinami

prōvīsor -ōris, m (prōvidēre)

1. „(vnaprejšnji) predvidovalec česa“, „vnaprejšnji razmišljevalec (pretehtovalec) o čem“ = (v)naprej videč, (v)naprej misleč na kaj, (v)naprej skrbeč za kaj: ingruentium dominationum T., utilium tardus provisor H.

2. preskrbovalec, preskrbnik, oskrbnik, oskrbovalec, dobavljalec, dobavljač, dobavitelj, dobavnik: deliciarum Aug.; occ. preskrbovalec (oskrbovalec) z živežem, vodja oskrbe z živežem (provianta), preskrbnik živeža, živežnik: civitatis Vulg.

provózati se pròvōzām se pozabavati se z vožnjo: hajde, da se malo provozamo prije ručka

prox, interj. (po Fest. = bona vox) slovesno, ne bodi grdo reči (rečeno), če dovolite, z dovoljenjem: itaque dum enitor, prox, iam paene inquinavi pallium Pl., prox, bona vox, vel ut quidam proba, significare videtur, ut ait Labeo de iure pontificio lib. XI Fest., prox, bona vox, ut aestimo, quasi proba vox P. F.

pruneau [prüno] masculin suha sliva; familier ženska z zelo temno poltjo; populaire puškina krogla, izstrelek

pruneaux crus, cuits surove, kuhane suhe slive

pŕzniti pr̂znīm dial.
1. onečejati, skruniti: kako možeš ti trpjeti da ti one pogane knjižurine stoje uz lijepe i svete naše ćitabe pa da ih przne
2. z zabavljanjem motiti razpoloženje v družbi
3. pri čiščenju prerezati črevo

pȑženica ž
1. popečeni kruh namazan z maslom
2. bot. njivsko grabljišče

pseudonyme [-nim] adjectif psevdonimen, z izmišljenim imenom; masculin psevdonim, izmišljeno ime (zlasti pisateljsko)

écrivain masculin pseudonyme psevdonimen pisatelj

psoricus 3 (gr. ψωρικός) garje (srab, srbečico) zadevajoč, z garjami (srabom, srbečico) povezan, sraben, srbečičen: medicamentum Plin. zdravilo proti garjam (srabu, srbečici), tudi samo psōricum -ī, n: Cels.

PS-stark močan, z veliko konjskih moči

ptérosauriens [-sorjɛ̃] masculin pluriel, zoologie izumrli plazilci z letalno opno kot pri netopirjih, pterozavri

pubescēnte agg. bot. obrasel z dlakami, pubescenten