Franja

utrdi|ti (-m) utrjevati festigen (tudi položaj ipd.), verfestigen; pobočje ipd.: befestigen; gradbeništvo, arhitektura tla: verdichten; tehnika härten, aushärten, aushärten lassen; (konsolidirati) konsolidieren; utrdbo: befestigen

uva -ae, f (indoev. *oiu̯a ali *oH(i)gu̯a jagoda, grozd; prim. gr. ὄα, ὄη, ὄιη jerebika, lit. jiēvà krhlika, morda tudi sl. jagoda)

1. grozd: amomi, lauri, populi albae Plin.; poseb. vinski grozd, kolekt. ali v pl. (vinsko) grozdje: Pl., Ca., Cat., Pr., Col., Plin., Mart. idr., quae uva … primo est peracerba gustatu, deinde maturata dulcescit Ci., matura Varr., V., ducit uva colorem V., uvas legere Varr., terra ferax uvis O.; pren.: tolle cupidinem inmitis uvae H. po nezrelem grozdu = po premladi deklici; preg.: uva uvam videndo varia fit (o zavisti) Iuv. (gr. βότρυς πρὸς βότρυν πεπαίνεται)

2. meton.
a) grozdni sok, vino: tu bibes uvam H.
b) vinska trta: hic segetes, illinc veniunt felicius uvae V.

3. metaf.
a) grozdasta gruča (kepa) roječih čebel, roj: Plin., (sc. apes) uvam demittere ramis V.
b) jeziček (v grlu): Cels., Plin., Mart.
c) grozd, neka morska riba: uva marina Plin. ali samo uva: Plin., Veg.

uvod [ô] moški spol (-a …)

1. (predgovor) die Einleitung, die Einführung (tudi knjiga)
prvi uvod v … die -fibel

2. figurativno (začetek) der Auftakt; govora ipd.: der Eingang

úzda freno m (tudi fig) ; (vajeti) rienda f , brida f

držati na uzdi contener, reprimir
konju uzdo natakniti poner freno al caballo
popustiti, zrahljati uzdo aflojar la rienda (tudi fig)

vab|a ženski spol (-e …)

1. der Köder (tudi lovstvo); lovstvo krma: die Kirrung
črv za vabo der Köderwurm
riba za vabo der Köderfisch
obtežilnik vabe das Ködergewicht
loviti/ujeti na vabo ködern
nastaviti vabo einen Köder auswerfen
prijeti za vabo anbeißen

2. lovstvo das Lockmittel; hrana: die Lockspeise
ptič za vabo (vabnica) der Lockvogel

3. figurativno der Köder
figurativno reklama z vabo (reklamne limanice) die Lockvogelwerbung

vabi|ti³ (-m) privabiti, zvabiti

1. lovstvo ködern (tudi figurativno)

2. koklja, lepo vreme, psa s klobaso: locken; morje kopalce: verlocken; k čemu: anlocken, heranlocken

3. (novačiti, pridobivati) anwerben

vache [vaš] féminin krava; kravje usnje; kravje meso; populaire policajc, zlobna oseba; zelo debela ženska; adjectif lopovski, podel, strog, grd; (= vache à eau) platneno vedro (tabornikov)

lait masculin de vache kravje mleko
vache laitière krava mlekarica
vache à lait molzna krava (tudi figuré)
traire les vaches molsti krave
vache marine mrož, morska krava
ça lui va comme un tablier à une vache to mu pristoji kot kravi sedlo
donner des coups de pied en vache hinavsko ravnati s kom
manger de la vache enragée stradati, živeti v hudem pomanjkanju
montagne féminin à vache za vzpon lahka, nestrma gora
parler français comme une vache espagnole lomiti (slabo govoriti) francoščino

vacō -āre -āvī -ātum (po kor. sor. z vānus)

1. biti prazen, biti pust, biti prost, biti nezaseden, biti neobdelan, biti brez česa: Pl., Lucr., Q., Sen. ph., Sen. tr. idr., tota domus superior vacat Ci. ep., latissime vacare agros C. da so zemljišča neposeljena in neobdelana, vacantes forte balnearum fornaces T., saltūs longe lateque vacantes V., ostia pulverulenta vacant O. so brez vode, festus vacat pagus H. je praznično prazen, nullius philosophiae vacaret locus Ci. ne bi bil noben filozofski sistem brez zastopnika; z abl.: terra vacat humore Ci., ab ea parte, quae fere pedum trecentorum intervallo a fluminis circuitu vacabat Hirt. ki ga ni obtekala reka, hoste vacare domos V.; s praep.: haec loca a custodiā vacabant C.

2. occ.
a) biti izpraznjen, biti brez gospodarja (lastnika), biti nikogaršnji, ne biti v lasti (posesti) nikogar: cum agri … Gallici … aliquantum vacaret L., bona vacabunt Icti., bona vacantia Icti., populus vacantia teneret T. nikogaršnje blago, regnum vacans Iust., vacantem locum explere Sen. ph., cum locus (sc. praeturae) vacet Plin. iun.
b) pt. pr. vacans (o ženskah) neomožena, neporočena: mulier Icti., meretrix Ps.-Q. (Decl.).

3. metaf.
a) biti prost česa, ne imeti česa, biti brez česa; z abl.: Lucr., Lucan., Q. idr., res publica pecuniā vacat L., vacat aetas nostra muneribus Ci., nox pudore vacat O., ora vacent epulis O. naj se vzdržujejo jedi, vacare curā et negotio Ci., omni culpā Ci., omni curatione rerum Ci., populo Ci. (iz)ogibati se, utrisque armis Ci. ne biti (ostati) na nobeni strani, morbo Cels., morbis Icti., mens vacans (brez) corpore Ci.; s praep.: Col., Sen. ph. idr., a metu et periculis L., ab omni concitatione animi Ci., a negotiis Ph., milites ab opere vacabant C., nullum tempus illi … a forensi dictione … vacabat Ci.
b) occ. α) biti oproščen česa: muneribus Ci. davkov, militiae munere L., a muneribus, a tutelis Icti. β) imeti čas, utegniti; abs.: scribes aliquid, si vacabis Ci. ep., si vacas animo Ci., animus vacans O., si forte vacas, sequere et procul audi H., dum perago tecum pauca, … vaca O. vzemi si čas; occ. z dat. rei: imeti čas za kaj, posvetiti (posvečati) se čemu, ukvarjati se s čim, pečati se s čim, baviti se s čim: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., Q., Vell., Val. Max., Mart., Suet. idr., ego vero philosophiae semper vaco Ci., studia, quibus vacant cives Ci., ille non vacasse sermoni suo regem causatus discessit Cu., clientium negotiis vacare T.; z dat. personae: Q., Plin. iun. idr., non vacare adire volentibus Sen. ph. obiskovalcev ne puščati k sebi; s praepo ad: non vaco ad istas ineptias Sen. ph.; pesn. z in z acc.: in nullum mea mens grande vacavit opus O.; z inf.: tu Tyrias acies … vacasti sternere Stat.
c) impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je; abs.: dum vacat O., si vacet Q. ali si vacat Iuv. v prostih urah, v prostem času; z inf.: Plin. iun., Q. idr., hactenus indulsisse vacat V., si vacet annales nostrorum audire laborum V.; z dat. personae: Q. idr., quo magis te, cui vacat, hortor Plin. iun., tandem curare corpus … amicis vacavit Cu. prijatelji so utegnili, nam vacat exiguis rebus adesse Iovi O., nec praebere vacet tibi cantibus aures O.
d) biti ali ležati ali ostati nerabljen, ne(u)porabljen, biti na razpolago, biti na voljo: pecunia vacabit pupillo Icti., litora iure gentium omnibus vacant Icti.; tudi = biti namenjen čemu, za kaj: balneum usibus dominicis vacare Icti., stabulum iumentis et carrucis vacans Icti. — Od tod adj. pt. pr. vacāns -antis odvečen, nepotreben, preveč: vacantia ac non necessaria excidere Gell.; adv. vacanter po nepotrebnem: sidera lambit, vacanter hoc etiam … 'accumulavit et inaniter Gell.

Opomba: Napačne obl. vacuit (pf.) Tert., vacuerat Aug., Tert., vacuisset Tert., vacuisse Aug. — V starejši ali vulg. lat. se je pisalo in govorilo tudi voco; od tod besedna igra: fac habeant linguam tuae aedes. Quid ita? Quom veniam, ut vocent (= klicati in biti prazen) Pl.

Vada² -ōrum, n Váde (Váda) = Brod, mesto v Liguriji s pristaniščem (danes Vado Ligure z ostanki pri S. Maria di Vado): Brutus in Ci. ep.; mesto so imenovali tudi Vada Sabatia Sabatske Váde (Sabatska Váda) = Sabatski Brod: Plin.

vadi|ti (-m)

1. več ur, na drogu, parkiranje, klavir, sonato: üben; (uvežbavati) einüben; zelo temeljito: durchüben

2. zbor, orkester, ansambel: proben, celoto: durchproben

3. (uriti) drillen (tudi vojska)

vae (slabo vē)

I. interj. (prim. gr. ὀά, οὐᾶ, οὐαί, got. wai = stvnem. wē = nem. wehe) oj!, joj!, oh!, jojmene!, joj, prejoj!, joh!, gorje!, vzklik bolesti ali ne(je)volje; abs.: Pl. idr., Mantua vae! Miserae nimium vicina Cremonae V., cum tu, Lydia, Telephi laudas bracchia, vae, meum … tumet iecur H.; večinoma z dat.: Pl., Ter., Mart., Aug. idr., audita intoleranda Romanis vox: vae victis esse L. ali vae victis! Fl. (baje Brenov vzklik, ko je dal požgati Rim; od tod preg.: vae victis Pl. = sila boli; redko z acc.: vae te! Pl., Cat. oj te!, ojme tebe!, jojtebe!, vae me! Sen. ph. jojme!, jojmene!; v svetopisemskem jeziku tudi subst. = gorjé: vae unum abiit et ecce veniunt adhuc duo vae post haec Vulg., erga quem delinquentes vae essent habituri Tert. —

II. predpona pri adj. in iz njih izpeljanih subst. s pomenom „preveč“ ali „premalo“ kake reči (kot hiba); prim. vae-cors, vae-grandis, vae-sanus.

Vaga -ae, f Vága

1. mesto v afriškem Bizakiju južno od Ruspine: Auct. b. Afr.

2. mesto v Numidiji jugozahodno od Utike (pisano tudi Vacca): S., Sil. — Od tod adj. Vagēnsis -e vágski (váški): oppidum Vagense Plin. = Vaga; od tod subst. Vagēnsēs -ium, m Vágci (Vagájci, Važáni), preb. mesta Vaga: S.

3. reka v Luzitaniji: Plin. (prim. Vagia).

vagon [ó] moški spol (-a …) železnica der Wagen (tudi tramvajski), Eisenbahnwagen; tovorni: der Waggon; količina: die Waggonladung; -wagen (direktni Kurswagen, dvoetažni Doppelstockwagen, kontejnerski Containertragwagen, potniški Personenwagen, Reisezugwagen, prevesni Wippenwagen, rezervni Ersatzwagen, samorazkladalni Selbstentladewagen, tovorni Güterzugwagen, Güterwagen, Lastwagen, brez oddelkov Großraumwagen, drugega razreda Zweiter-Klasse-Wagen, s pomično streho Schiebedachwagen, za prtljago Packwagen, z ročicami Rungenwagen, z nizkim podom Niederflurwagen, živinski Viehwagen)
jedilni vagon Speisewagen, das Zugrestaurant
ogrodje vagona der Wagenkasten
pranje/čiščenje vagona die Wagenwäsche
spodnji del vagona das Untergestell
vrata vagona die Wagentür
na vagone waggonweise

vajet¹ ženski spol (-i …) der Zügel, der Leitriemen; die Fahrleine
zategniti vajeti die Zügel anziehen
popustiti vajeti die Zügel lockern/die Zügel schleifen lassen (tudi figurativno)
spustiti z vajeti figurativno die Zügel schießen lassen
držati na vajetih figurativno zügeln
vzeti vajeti v roke die Zügel in die Hand nehmen
dati vajeti iz rok figurativno die Führung abgeben

vájet rein; (jezdnega konja) bridle

držati krepko koga na vájetih to keep a tight rein on someone
pritegniti vájeti to draw rein
izpustiti vájeti iz rok to drop the rein
popustiti (konju) vájeti to give (a horse) free rein (ali the rein)
imeti, držati (trdno) vájeti to hold the reins (tudi figurativno)
obrniti konja na levo z vájetmi to rein a horse to the left
ustaviti (konja) z vájetmi to rein in (a horse), to rein up

vájet rienda f ; riendas f pl ; brida f

vzeti vajeti v roke tomar las riendas (tudi fig)
popustiti vajeti aflojar las riendas (tudi fig)
držati vajeti na kratko sujetar la rienda
imeti vajeti v rokah (fig) llevar (ali tener) las riendas
voditi za vajeti llevar de rienda

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

vāllus¹ -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)

1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.

2. occ.
a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó