Franja

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

triumvirālis -e (triimviri) triúmvirski (tudi triumvírski), trimoški, triumvirálen, trimož ali triumvirov (gen. pl.): flagella H. triumvirski biči (ki jih imajo III viri capitales), supplicium T. (obešanje ali zadavitev, za katero poskrbijo III viri capitales), proscriptio Sen. ph., Lact. za katero poskrbijo triumviri rei publicae constituendae.

trixāgō (trissāgō) -inis, f, bot. vredník, starejše žúljevka (Teucrium chamaedrys Linn.), rastl., imenovana tudi chamaedrys: Plin., Veg.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trobi|ti [ó] (-m) zatrobiti na instrument: (ein Instrument) blasen, zelo glasno: schmettern; na trobento: trompeten (tudi figurativno); vozilo: hupen; ladja: tuten
figurativno trobiti v isti rog in dieselbe Kerbe hauen

tróha trôhica (a) bit; a tiny (ali a little) bit

tudi tróhe ne not a bit

trojnat [ó] (-a, -o) dreiteilig (tudi rastlinstvo, botanika)
trojnato okno das Drillingsfenster

trop¹ [ô] moški spol (-a …) das Rudel (tudi figurativno); lovskih psov: die Meute, Hundemeute
v tropih rudelweise
ki živi v tropih živalstvo, zoologija gesellig lebend

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

trot [ó] moški spol (-a …) die Drohne (tudi figurativno), das Bienenmännchen

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

tù ici, y , (pogosto) là

tu in (ali pa)
tam çà et là, ici et là, par-ci, par-là (tudi časovno)
od tu naprej à partir d'ici
do tu sem jusqu'ici
od tu sem je suis d'ici
tu sem me voici, me voilà
tu notri (zgoraj) là-dedans (làhaut)
tu sem in tu ostanem j'y suis, j'y reste
tu počiva ici repose, ci-gît

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

tun (tat, getan) delati, (machen) narediti, storiti; (treiben) početi; etwas irgendwohin dati, deti; beiseite usw.: spraviti; es tun zadoščati (das tut es auch tudi to bo šlo/dovolj) ; es tut gut dobro de(ne); das tut nichts nič ne de; es tut sich etwas nekaj se dogaja; es tun (koitieren) onegaviti se; zu tun haben imeti delo, biti zaposlen; viel/wenig zu tun haben imeti veliko/malo dela; zu tun haben mit imeti opravka/opraviti z; nichts zu tun haben mit ne imeti nobenega opravka z; es mit dem Herzen usw. zu tun haben imeti težave s srcem itd.; es zu tun bekommen mit priti v težave z; es mit der Angst zu tun bekommen ustrašiti se; getan sein mit biti opravljeno z; freundlich tun delati se prijaznega; leid tun smiliti se (komu), biti žal (es tut mir leid žal mi je) ; sich ein Leid tun narediti samomor; unrecht tun narediti krivico; vornehm tun delati se finega; weh tun boleti koga (es tut mir weh boli me) ; Abbruch tun škodovati; etwas Böses tun narediti kaj hudega; einen Sprung tun skočiti, poskočiti;
als: tun als ob delati se (kot da bi);
an: viel tun an jemandem veliko storiti za (koga); gut daran tun narediti prav;
für: tun für storiti za;
um: es ist zu tun um gre mi za, skrbi me za;
unter: es unter etwas tun iti pod, spustiti se pod; darunter tue ich es nicht to je najmanj, pod to ne grem;
zu: das tut nichts zur Sache to ne igra vloge

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.