Franja

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
|
prejšnje čase in früheren Zeiten
prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
stari časi die Vorzeit
dobri stari časi die gute alte Zeit
kot v starih časih wie in alten Tagen
na svete čase alle Jubeljahre
že vse večne čase seit ewigen Zeiten
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
zadnje čase neuerdings
od davnih časov seit undenklicher Zeit
|
časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten

čelnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ homlokcsont, os frontaleSinusi so v čelnici, za nosom in v spodnji čeljustnici, ter spadajo k zgornjim dihalnim potem. ▸ A színuszok a homlokcsontban, az orr mögött és az alsó állkapocsban helyezkednek el, és a felső légutakhoz tartoznak.

2. (del panja) ▸ kaptárfedő deszka
Poslikavanju čelnic lahko sledimo od sredine 18. stoletja, predvsem pa v 19. stoletju, do leta 1900. ▸ A kaptárfedő deszkák festését a 18. század közepétől, és különösen a 19. században, egészen 1900-ig követhetjük nyomon.

3. (vodilna ženska) ▸ főnökasszony, elnökasszony
Čelnica ljubljanskega podjetja za organizacijo koncertov je ravno obhajala življenjski jubilej. ▸ Egy ljubljanai koncertszervező cég főnökasszonya nemrég ünnepelte az évfordulóját.
Čelnica stranke si pri liberalnejših Nemcih gotovo ni nabrala točk, ko je javno napadla tudi enega najboljših nemških nogometnih reprezentantov. ▸ A párt elnökasszonya biztosan nem szerzett jópontokat a liberálisabb németeknél, amikor Németország egyik legjobb válogatott futballistáját is nyilvánosan megtámadta.

čestitati iz srca frazem
(iskreno izraziti lepe želje) ▸ szívből gratulál
Res jim iz srca čestitam za ta uspeh. ▸ Szívből gratulálok az elért eredményhez!
Sopomenke: čestitati od srca

četrtek samostalnik
(dan v tednu) ▸ csütörtökPovezane iztočnice: debeli četrtek, veliki četrtek

četverček samostalnik
1. ponavadi v množini (eden od štirih sorojencev) ▸ négyes iker
2. (skupina štirih) ▸ négyes, kvartett
3. (o avtomobilu) ▸ négyesfogat [személygépkocsi-család]
4. (stanovanjska zgradba) ▸ négylakásos társasházSeptembra ali oktobra se bo več deset objektom pridružilo še 13 četverčkov z 52 stanovanji, ki jih za sklad dokončujeta gradbeni podjetji GP Bežigrad in Gradis. ▸ Szeptemberben vagy októberben további 13 négylakásos társasházat épít a már meglévő épületcsoport mellé a GP Bežigrad és a Gradis vállalat, amelyekben összesen 52 lakás lesz.

čìjīgod čījāgod čījēgod neki: ja ću uzeti čijigod zadatak, svejedno čiji vzel bom od nekoga nalogo, vseeno čigava je

čistilka samostalnik
1. (poklic) ▸ takarítónő, bejárónő
2. zdravstvo (rastlina) ▸ salaktalanító, tisztító
Kopriva je ena najboljših čistilk krvi in zaradi tega vpliva na dobro počutje vsega telesa. ▸ A csalán az egyik leghatékonyabb vértisztító, ezáltal jó hatással van szervezetünk közérzetére.

članarína affiliation fee, membership fee; membership dues pl; membership subscription

klubska članarína club subscription
pobrati članaríno od članov to collect members' subscriptions
plačati klubsko članaríno to pay one's club subscription

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

človek³ [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
človeku je žal es tut einem leid

čòvjek m, čȍvjek -a, čovjèka m (ijek.), čòvek m, čȍvek -a, čovèka m (ek.) mn. ljȗdi
1. človek: čovjek je gospodar prirode; to je da čovjek poludi
2. mož, moški: ljudi i žene; umro mi čovjek, i ja ostadoh udovica
3. mož, človek: naš čovjek; sovjetski čovjek; radni čovjek
4. vrl mož: umro je čovjek, gdje takav još među nama živi
5. bivši čovjek izgubljenec; božji čovjek od rojstva nenormalen človek; božji ljudi berači; čovjek i po korenjak; čovjek od oka lep človek; čovjek od pera književnik; duša od -a dobričina; ljudi s koca i konopca vsakovrstni ljudje; svjetski čovjek svetovljan; hajdelberški, krapinski čovjek; čovječe, ne ljuti se človek, ne jezi se; čovjek-žaba potapljač, frogman

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

črnil|o srednji spol (-a …) die Tinte
tiskarsko črnilo die Druckerschwärze
črn kot črnilo tintenschwarz
madež od črnila der Tintenfleck
tehnika pretok črnila die Tintenführung

črnílo (black) ink

kopirno črnílo copying ink
črn kot črnílo, umazan od črníla inky
črnílo za nalivno pero fountain-pen ink
nevidno črnílo invisible ink
madež od črníla blot, inkblot
tiskarsko črnílo printer's ink
pisati s črnílom to write in ink, to write with pen and ink
umazati s črnílom to blot (with ink)
črnílo se razliva na papirju the ink runs on the paper

črnílo tinta f

neizbrisno črnilo tinta indeleble
nevidno črnilo tinta simpática
madež od črnila mancha f de tinta
pisati s črnilom escribir a pluma

čŕv worm; (v siru) mite; (v hrani, sadju) maggot

razjeden od čŕvov worm-eaten
sredstvo proti čŕvom vermifuge

čŕv gusano m ; med (na prstu) panadizo m

glodajoč črv (fig) gusano m roedor
razjeden od črvov agusanado

čúdo¹ (-a, -esa) n

1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie

čudodelnik samostalnik
1. pogosto v verskem kontekstu (o nadnaravni sposobnosti) ▸ csodatévő
Frančiška se je prijel sloves čudodelnika, saj naj bi ozdravil številne bolezni. ▸ Franciškára ráragadt a hírnév, hogy csodatevő, mivel állítólag számos betegséget gyógyított meg.
Cerkev je tega svetnika častila kot čudodelnika in okrog njega se je spletla vrsta legend. ▸ Az egyház ezt a szentet csodatevőként tisztelte, és számos legenda szövődött körülötte.
Zatrjuje, da nima nadnaravnih sposobnosti, čeprav ga imajo ozdravljeni za čudodelnika. ▸ Állítása szerint nincs természetfeletti képessége, bár a meggyógyult emberek csodatevőnek tartják.
Trenerji niso čudodelniki in njihova uspešnost ni odvisna samo od načina dela, temveč tudi od kvalitete in potenciala ekipe oziroma igralcev. ▸ kontrastivno zanimivo Az edzők nem tudnak csodákat tenni, és sikereik nem csak a munkamódtól függenek, hanem a csapat vagy a játékosok minőségétől és lehetőségeitől is.

2. (o veliki spretnosti) ▸ bűvész, guru
Za vodjo trženja je izbral finančnega čudodelnika Javierja Sancheza. ▸ Marketingvezetőnek Javier Sanchezt, pénzügyi gurut választotta.
V Barceloni so raje kupili enega zvezdniškega igralca – čudodelnika, ki sliši na ime Ronaldinho. ▸ Barcelona inkább egy sztárjátékost vett meg – egy bűvészt, akit Ronaldinhonak hívtak.