Franja

hūmānō -āre (—) -ātus (hūmānus : homō) učlovečiti (učlovečevati): Cass.; v pass. učlovečiti se, meso postati: verbum humanatum propter nos Cass. (o Kristusovem učlovečenju).

hūmectō, bolje ūmectō -āre -āvī -ātum ([h]ūmectus)

1. trans. močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), (po)rositi: h. (agni) diductum os pressis papillis Col., terras veneno Sil., humectata desiccare P. Veg.; o reki: qua niger humectat flaventia culta Galaesus V., statque humectata Vomano Hadria Sil.; o jokajočih: lacrimis salsis umectent ora genasque Lucr., h. vultum largo flumine, guttis grandibus ora V., lacrimarum gramina rivo O.; o poljubljajočih: adsuctis umectans oscula labris Lucr.

2. intr. solzen (rosen) biti, solzeti, solziti se: (oculi) umectant Plin., si (haliaetus) … humectantem (pullum) animadvertit Plin. solzne (rosne) oči.

humerus, pravilno umerus -ī, m (iz *omesos, sor. z gr. ὦμος)

1. nadlaktna kost, nadlahtnica: Cels.

2. nadlaket, nadlahti (fem. pl.), rama, ramena, pleča: Plin., Val. Fl., T., Amm. idr. demissis umeris esse Ter., umerum onerare pallio Ter. = plašč nase deti, ogrniti se z njim, sagittae pendebant ab umero Ci., cum (Milo) humeris sustineret bovem Ci., puerum in umeros suos efferre (vzdigniti) Ci., aliquem umeris subire V. koga na rame vzeti, oprtati ga, umeris portare aliquid H., Cu., aliquid umeris ferre O., ex (h)umeris armi fiunt O., umeris extare altis V., os umerosque deo similis V., (h)umerus laevus Cu., Aur., dexter Pr., Q., umeri fortes, languentes V., candidi H., insignes Stat.; pren.: tota comitia umeris suis sustinere Ci., vix haec … nixa in omnium nostrum humeris cohaerebunt Ci., versate diu, quid ferre recusent, quid valeant umeri H., nec dii sierint, ut … regni fastigium in istos humeros ruat Cu., quam bene humeris tuis sederet imperium Plin. iun.

2. occ. (pri živalih) lopatica, plečnica: vires umerorum (namreč govejih) Ci., umeri apri V., (gallorum) Col.

3. metaf. o rami podobnem srednjem delu kake reči, npr. dreves, trt hrbet, hrbtišče: Col., Plin., gorá, dežel idr. greben, hrbet, sleme: Plin., Stat.

humilis -e, adv. humiliter (humus) ki je blizu tal, pritlehen, od tod

I.

1. nizek: arbusculae, caveae Varr., arbores et vites et quae sunt humiliora Ci., munitio humilior C., h. casae V., Petr., h. Italia V. ravno italsko obrežje, arcus, postes O., Myconos O. ali Ferentum H. nizko ležeči (stoječi), ara, volatus Val. Fl., positio Col., humili statu vitis Col., alii humiles parvique, alii … proceres et corpore ingentes Mel., solum humillimum Iust.; predik.: quam (turrim) humilem parvamque fecerunt C., quae (avis) … humilis volat V. pri tleh, humilius rami arborum servandi sunt Pall.; subst. neutr. pl.: ballistae in humiliora ex supernis valentes Amm. ki so od zgoraj navzdol delovale; adv. pren.: eadem enim facta aut tolluntur altissime aut humillime deprimuntur Plin. ep.

2. occ.
a) nizek = majhen: staturā fuit humili et corpore exiguo N., h. Cleonae O. majčkene, neminem adeo humilem esse, ut umeri eius non possent Macedonis verticem aequare Cu., corpusculum h. Sen. ph., brevi atque humili corpore homines Gell.
b) nizek = plitev, ne globok: fossa V., T., radix insulae Plin. iun. —

II. metaf.

1. po rojstvu, položaju, dostojanstvu idr. nizek, na nizki stopnji (stoječ), nizkega rodu (družbenega sloja), preprost, uboren: quis umquam adparitor tam humilis, tam abiectus? Ci., humilibus parentibus natus Ci., ut nemo tam humilis esset, cui non ad eum aditus pateret N., ex humili loco ad summam dignitatem pervenire C. od nizkega položaja, humili fortuna ortus L. ali humili loco natus Val. Max. nizkega rodu, humillimo loco natus Aur., humillimae sortis homo L. epit., humillimus de plebe L., humilis plebs, stirps O., humiles manus O. suženjske roke, humiles nati Ph., h. ordo Cu., humilem te fateris et servum Petr., humillimus cliens, humillimo cuique credulus T., altis humilibusque iuxta acceptus Amm.; subst. humilis -is, m človek nizkega rodu, preprost (neizobražen) človek, prostak: H., Q. idr., tudi v komp. humilior: Q.

2.
a) glede na ugled, veljavo, moč, oblast, imetje neznaten, neimeniten, neugleden, nepomemben, nemočen, slab: civitas ignobilis atque humilis C., aliquem multo humiliorem redigere C. koga dokaj ponižati, quos et quam humiles accepisset C. kakšne in kako ponižane je bil našel, tanta erat magnificentia apud opulentiores, cupiditas apud humiliores Hirt., principes civitatis dignitate pari, fortunā humiliores N., potentioresque humiliores possessionibus expellunt Hirt., ex humili potens princeps H., humiles (naspr. praepotentes) Val. Max.
b) glede na zasluge in notranje vrline neimeniten, neznamenit: homines humiles (naspr. amplissimi viri) Balbus et Oppius in Ci. ep., cum (homines) multis rebus humiliores et infirmiores sint Ci.

3.
a) o pesniku glede na obdelavo snovi vsakdanji, navaden: alter humilis, alter difficilis Q.
b) o govoru plitek, brez vznesenosti (zanosa): oratio h. et abiecta, demissus atque h. sermo Ci., humillimum genus dicendi Aug.; subst. neutr. pl.: sublimia humilibus miscere Q.

4. (o stvareh ali pojmih) nizek, nizkoten, neplemenit, vsakdanji: ars, verbum Ci., res h. atque contempta Ci., humilem … ortum amicitiae relinquunt Ci., humili sepultura cremari Ci. ob ubornem pogrebu, vestitus h. N., curae humiles et sordidae Plin. iun. nizkotne in zaničljive skrbi (vsakdanjega življenja); subst. neutr. pl.: vitabimus et sordida et humilia Q. nizkotnih (neplemenitih) izrazov.

5. po duhu, po duhovnem razpoloženju
a) nizkega mišljenja, nizkoten, podel, hlapčevski, potuhnjen, prihuljen: animus Ci., Lucr., nemo est tam humilis, qui se aut non posse adipisci aut adeptum putet Ci., nihil humile cogitare Ci., non humilis mulier H., neque nos simus tam humiles, ut, quae laudamus, inutilia credamus Q., Vitellius humilis T. podli, assentator humillimus Vell., humiliter sentire Ci. ali servire L.
b) pobit, malodušen, malosrčen, obupan: humili animo ferre Ci., (consulum) mentes humiles angustae Ci.
c) podvrgljiv, pohleven, ponižen: ut res se dant, ita magni et humiles sumus Ter., animo demisso atque humili Ci., orare humili et supplici oratione Ci., ille humilis suplexque oculos dextramque … protendens V., non ego dedignor supplex humilisque precari O., tuis humiles advolvimur aris Pr., virtus humilis et magna Sen., h. voces Sen. tr., in humiles demissa preces Cl.
č) bojazljiv, tresljiv, strahopeten: pavor V., metus Cl., audacter territas, humiliter placas Corn.

humilitās -ātis, f (humilis)

I. nizkost, pritličnost: Amm., navium C., arborum S., aliorum (animalium) ea est humilitas, ut … Ci. majhnost, sidera altitudine aut humilitate distantia Ci. po visokem ali nizkem položaju. —

II. metaf.

1. nizkost rodu (pokolenja), — sloja, nizki rod, — sloj, neplemenitost, ubožnost: Min., paupertas, ignobilitas, humilitas Ci., alicuius humilitatem despicere Ci., propter humilitatem … in hominum ignoratione versatur Ci., h. generis S., humilitatem alicui obicere L., humilitas inopiaque Cu., h. natalium Plin.

2. majhna moč, nemoč, nepomembnost, poniž(ev)anje: Petr., Q., Amm., qui non videret humilitatem cum amplitudine contendere Ci., id se ex humilitate sua probare posse C., neque nunc se illorum humilitate … postulare C. ob njihovem ponižanju; (o stvareh) malenkostnost, neznatnost, pritlehnost: h. rerum Plin.

3. pobitost, potrtost, obupanost: habet … humilitatem metus Ci. nekaj, kar pobija (tare) srce.

4. podvrgljivost, pohlevnost: saepe magnificentia plus proficit quam humilitas Ci., summittere se in humilitatem causam dicentium L., h. asinorum Plin., et deiecto (capite) humilitas et supino arrogantia ostenditur Q., h. animi Lact., induite vos … humilitatem Vulg.

humō -āre -āvī -ātum (humus)

1. mrtveca z zemljo pokri(va)ti, zagrebsti (zagrebati), pokopa(va)ti: Varr., Mart., in terram … cadentibus corporibus iisque humo tectis, e quo dictum est humari Ci. (prim. Ci. De legib. 2, 22), quisque suum pro re conpostum maestus humabat Lucr., h. mortuum Ci., socios V., paucos … pro habitu praesentis fortunae humari iussit Cu., sepultus vero intellegitur quoquo modo conditus, humatus vero humo contectus Plin., caesorum reliquias uno tumulo h. Suet.

2. s katahrezo (o slovesnem sežigu mrtveca) pokopa(va)ti: hi (propinqui Eumenem mortuum) militari honestoque funere … humaverunt ossaque eius in Cappadociam … deportanda curarunt N.

humôr humor m

poln humorja (o osebi) chistoso
nima smisla za humor no tiene sentido del humor

hundertst(e) stoti; zum hundetsten Mal stotič, že stokrat; vom Hundertsten ins Tausendste kommen govoriti o vsem mogočem

hunski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Hunih) ▸ hun

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

Hyantēs -um, acc. -as, m (Ὕαντες) Hiánti, staro pelazgijsko pleme v Bojotiji: Plin. Od tod adj.

1. Hyantēus 3 (Ὑάντειος) hiántski, pesn. = bojotski: Aganippe, Iolaus O., aqua Mart. iz kastal(ij)skega studenca.

2. Hyantius 3 (Ὑάντιος) hiántski, pesn. = bojotski: sorores Stat. (o Muzah), Camenae Sid.; subst. Hyantius -iī, m Hiánt, Bojotec: O. (o Aktajonu (Actaeon), vnuku bojotskega kralja Kadma (Cadmus)).

Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

2. moško ime
a) Enejev tovariš: V.
b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.

Hydrūs -ūntis, f (gr. ὑδροῦς = ὑδρόεις poln kač): Ci. ep., Plin., v lat. obl. Hydrūntum -ī, n: L., Plin. Hidrúnt, mesto na vzhodni kalabrijski obali (zdaj Otranto); Hydrus mons Mel. gora Hidrunt blizu tega mesta, avius Hydrus Lucan. (o gori in mestu). — Od tod adj. Hydrūntīnus 3 hidruntski, pri Hidruntu: mare Cass.

Hȳmēn -mĕnis, m (Ὑμήν) Himén,

1. poročni (svatbeni) bog, sin Apolona in ene izmed Muz: Stat., affuit … Hymen O., turpia famosus corpora iunget Hymen O., nec quid Hymen, quid Amor, quid sint conubia, curat O.

2. meton. svatbena (ženitvena) pesem: Cl., Cantatus Hymen O. — Od tod hymenaeus (-os) -ī, m (gr. ὑμεναῖος)

1. svatbena (ženitvena) pesem, ki so jo peli, kadar so nevesto peljali na novo domovanje: hymenaeum cantare Pl., Ter., occentare Pl., fremere Pac. fr., hymenaeon canere O., canere hymenaeos V., clarus Hym. Lucr. vriskajoča.

2. meton. (večinoma v pl.) nevestin sprevod, ženitovanje, svatba, svatovščina, pirovanje: Sil., Stat., hic hymenaeus erit V., vetiti hymenaei V., Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos V., rex … novo auctus hymenaeo Cat., Thetis humanos non despexit hymenaeos Cat.; metaf. (o živalih) = paritev, parjenje: aetas Lucinam iustosque pati hymenaeos (zev!) desinit ante decem … annos V.

3. pesn. Hymenaeus -ī, m (= Hymen) Himenáj, poročni (svatbeni) bog: Varr., Sen. tr., Stat., Tert., Pall., Cl., Serv., Ciconum Hymenaeus ad oras tendit O.; v zvezi Hymen, Hymenaee O., Cat.

hyperaeolius 3 (gr. ὑπεραιόλιος) hipereolski: Cass. (o neki grški tonski lestvici).

hyperdōrius 3 (gr. ὑπερδώριος) hiperdorski: Cass. (o neki grški tonski lestvici).

hyperiastius 3 (gr. ὑπεριάστιος) hiperjonski: Cass. (o neki grški tonski lestvici).

hyperphrygius 3 (gr. ὑπερφρίγιος) hiperfrigijski: Cass. (o neki grški tonski lestvici).

hypoaeolius 3 (gr. ὑποαιόλιος) hipoeolski: Cass. (o neki grški tonski lestvici).

hypoiastius 3 (gr. ὑποιάστιος) hipojonski: Cass. (o neki grški tonski lestvici).