Franja

millénaire [milenɛr] adjectif tisočleten; masculin tisočletje; tisočletnica

le 2^e millénaire de la fondation d'une ville dvatisočletnica ustanovitve mesta
arbres masculin pluriel millénaires tisočletna, zelo stara drevesa
fête féminin du millénaire proslava tisočletnice
nombre masculin millénaire tisočica

mimer [-me] verbe transitif izražati s kretnjami, z gibi; posnemati (ljudi), oponašati

les élèves miment le professeur učenci oponašajo profesorja

mine⁴ [min] féminin, militaire mina (razstrelilno orožje)

mine aérienne, antichar, flottante (ali dérivante), sous-marine letalska, protitankovska, plavajoča, podmorska mina
barrage masculin, champ masculin de mines minska zapora, minsko polje
détecter, paser des mines odkri(va)ti, položiti (polagati) mine
éventer la mine (figuré) (za)duhati, (za)slutiti nevarnost
marcher sur une mine stopiti na mino
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa

mínimo zelo majhen, majcen

na le ayuda en lo más mínimo niti najmanj mu to ne pomaga
mínimo m minimum, najmanjša množina
mínimo vital eksistenčni minimum

minimum [-mɔm] masculin, pluriel -ums, -ima; minimum, najmanjša velikost (teža, mera, znesek, cena, kazen); adjectif, singulier, pluriel -ma (invariable) najmanjši

au minimum najmanj, vsaj
le salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) zajamčena minimalna plača v vseb poklicih
avoir le minimum vital imeti eksistenčni minimum, dobivati plačo, ki zadostuje za najnujnejše
faire le minimum de dépenses kar najmanj, minimalno potrošiti
températures féminin pluriel minimums (ali: minima) najnižje temperature

minírati (-am) imperf., perf.

1. minare:
minirati hišo minare una casa

2. pren. minare:
minirati pogajanja minare le trattative

ministère [-stɛr] masculin ministrstvo; kabinet, ministrski svet, vlada; služba, urad; sodelovanje, posredovanje

par le ministère de s posredovanjem
ministère des Affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
ministère du commerce, des finances, de la guerre (ali de la défense nationale), de l'Education nationale, de l'Intérieur, de la Justice, des postes, da la Santé publique, du Travail ministrstvo za trgovino, za finance, vojno (za narodno obrambo), za prosveto, za notranje zadeve, za pravosodje, za PTT, za javno zdravstvo, za delo
saint ministère, ministère des autels duhovniški stan
former un ministère sestaviti, formirati vlado
offrir son ministère ponuditi svoje usluge

miníti passer, s'écouler; finir, se terminer, prendre fin, expirer

nevihta je minila l'orage est passé
to bo hitro minilo cela passera vite
minilo me je veselje za j'ai perdu l'envie de (ali toute envie de), je me suis dégoûté de
kako hitro mine čas! comme le temps passe vite!
kar je minilo, je minilo! le passé est le passé!

minljív (-a -o) adj. fugace, caduco, effimero, perituro; knjiž. transeunte:
minljiva mladost giovinezza fugace
minljive (kratkotrajne)
radosti uspeha le gioie effimere del successo

minuit [minɥi] masculin (tudi féminin) polnoč

à minuit opolnoči
vers, sur le minuit proti polnoči
minuit et demi pol ure po polnoči, pol ene ponoči
messe féminin de minuit (religion) polnočnica

minúlost (temps moški spol ) passé moški spol

pozabiti na minulost oublier le passé

minuter [-nüte] verbe transitif točno določiti čas (govora, ceremonije itd.); napisati, sestaviti (un contrat pogodbo)

minuter le temps de parole de chaque orateur določiti čas govora vsakemu govorniku
emploi masculin du temps minuté (do minute) točno določen urnik

mio

A) agg.

1. moj

2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!

3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

B) pron.

1. moje

2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal

mír paix ženski spol , silence moški spol , repos moški spol , tranquillité ženski spol , quiétude ženski spol , calme moški spol

duševni mir paix de l'âme, tranquillité d'âme, paix intérieure
nočni mir repos nocturne (ali de nuit)
svetovni mir paix du monde, paix mondiale (ali universelle)
v času miru en temps de paix
skleniti mir faire (ali conclure) la paix
motiti mir troubler le repos (ali l'ordre public)
živeti v miru s kom vivre en paix avec quelqu'un
daj mi mir laisse-moi tranquille (ali en paix!), fiche-moi la paix!
mir! silence!, la paix!

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mír paz f ; quietud f ; (počivanje) descanso m , med reposo m ; (tišina) calma f

grožnja za mir amenaza f para la paz
pipa miru pipa f de paz
javni mir el orden público
oborožen (diktiran, preliminaren) mir paz f armada (impuesta, preliminar)
nočni mir calma f de la noche
separatni mir paz f por separado
duševni mir paz f espiritual, tranquilidad f de ánimo
Nobelova nagrada za mir Premio m Nobel de la Paz
mir pred viharjem la calma que precede a la tormenta
svetovni mir paz f mundial
mir! ¡silencio!, ¡paz!, ¡quietos (todos)!, ¡quieto!
naj pačiva v miru! ¡descanse en paz!
v času miru en tiempo(s) de paz
zaradi miru para tener paz
sklenitev miru conclusión f de la paz
nobenega miru ne imeti no tener tranquilidad
človek nima miru pred njim no le deja a uno tranquilo
daj mi mir!, pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
kaliti javni mir perturbar (ali alterar) el orden público
skleniti mir concluir (ali concertar) la paz
skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
prositi za mir solicitar la paz
živeti v (lepem) miru vivir en (santa) paz
vzdrževati (motiti, ogrožati, prekršiti, zopet vzpostaviti) mir mantener (turbar, amenazar, violar, restablecer) la paz

mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

mirar atrás nazaj pogledati
mirar alrededor okoli sebe gledati
mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
por lo que mira a mí kar se mene tiče
mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
mirar por sí na lastno korist gledati
sin mirar nada brezobzirno
¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
mirarse unos a otros začudeno se spogledati
mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti

mire [mir] féminin vizir, muha (na puški)

point masculin de mire (militaire) cilj
ligne féminin de mire vizirna črta
être le point de mire biti središče pozornosti
il est le point de mire de tous vse oči so uprte vanj
prendre sa mire meriti, ciljati na