Franja

skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight

skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass

skrivnóst secreto m

globoka skrivnost misterio m, arcano m
javna skrivnost secreto m a voces
izbrbljati, odkriti skrivnost divulgar, revelar un secreto
odkriti, priti do skrivnosti averiguar (ali dar con) el secreto
uvesti koga v skrivnost poner a alg en el secreto
biti uveden v skrivnost estar en el secreto
obdržati skrivnost guardar el secreto
nimam skrivnosti pred teboj no tengo secretos para ti
izvabiti skrivnost iz koga sonsacar un secreto a alg

skuha|ti (-m) kuhati

1. kochen, [fertigkochen] fertig kochen (na mehko weich kochen, napol vorkochen, do mehkega butterweich kochen)

2.
figurativno kaj/kakšno skuhati (etwas) aushecken, ausbrüten

3.
figurativno skuhati se es vor Hitze kaum aushalten können
|
figurativno nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
pojesti, kar si je kdo skuhal die Suppe auslöffeln

skúhati -am dov., звари́ти -рю́ док., зготува́ти -ту́ю док.

• nê skúhati do kônca недовари́ти

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

sladkosned pridevnik
(o naklonjenosti do sladkega) ▸ édesszájúKer je zelo sladkosneda, pa je pokusila še čokoladno torto. ▸ Mivel nagyon édesszájú, még megkóstolta a csokoládétortát.
Sopomenke: sladkosneden

slalomist samostalnik
1. (o smučarju) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyzőNajboljša slalomista v tej zimi sta bila tokrat v ozadju. ▸ A tél két legjobb műlesiklója ezúttal háttérbe szorult.

2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző
Dobrih 8 mesecev je namreč do OI, slalomiste in kajakaše na mirnih vodah pa čaka še lov za olimpijskimi kvotami. ▸ Az olimpiai játékok alig több mint nyolc hónap múlva kezdődnek, így a szlalomosok és a síkvízi kajakosok még mindig küzdenek az olimpiai kvótákért.

slant [sla:nt]

1. samostalnik
poševnost, nagnjenost; strmina, pobočje, nagib
ameriško tendenca, vidik; pogled s strani

on the slant poševno, napošev
slant of the roof nagib strehe
slant of wind navtika kratkotrajna rahla sapica
to be on the slant biti nagnjen
to take a slant at vreči pogled s strani na

2. pridevnik
poetično nagnjen, poševen, malo postrani, počez ali postrani postavljen
ameriško, figurativno pristranski

slant-eyed poševnih oči (Mongoli)

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
nagibati (se), biti nagnjen, biti poševno usmerjen; postrani, poševno položiti, usmeriti
figurativno imeti nagnjenje (towards do, za)
ameriško biti pristranski
figurativno prirediti za določen namen

a magazine slanted for farm workers za kmečke delavce (bralce) prirejen magazin

slate¹ [sléit]

1. samostalnik
(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

slate quarry skrilolom
slate roof skrilasta streha
a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

2. pridevnik
škriljast, škriljaste barve

3. prehodni glagol
pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

slated roof skrilasta streha
to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sléčen undressed; stripped

do pasú sléčen stripped to the waist

sléči to undress (koga someone), to strip (someone)

(obleko) to take off (one's clothes), to strip off (one's clothes)
sléči koga do nagega to strip someone naked, to strip someone to the skin
sléči se to undress
sléči se do golega to strip (naked)

sléči dévêtir, déshabiller , figurativno dépouiller; enlever, ôter, retirer

sleči se se déshabiller, se dévêtir
sleči koga do nagega mettre quelqu'un tout nu
sleči se do nagega se mettre nu

slepi samostalnik
pogosto v množini (o okvari vida) ▸ vakPosebna palica za slepe bo opozarjala na ovire v oddaljenosti do pet metrov. ▸ A vakok számára készült különleges pálca figyelmeztet az öt méteren belüli akadályokra.

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

small-hours [smɔ́:lauəz] samostalnik
množina zgodnje jutranje ure (od enih do štirih po polnoči)

we stayed into the small-hours ostali smo do zgodnjega jutra

smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
smátrati kaj za pravilno to deem something right
ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
smatra se za zadostno it is deemed sufficient
smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen

sméh laughter; laugh

salve sméha fits pl of laughter
prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
homerski sméh Homeric laughter
hrupen sméh horselaugh, guffaw
sredi sméha amid laughter
ni mi do sméha I don't feel like laughing
sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
prasniti v sméh to break into a laugh
sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
spraviti koga v sméh to make someone laugh
s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
spraviti družbo v sméh to set the company laughing
tuliti od sméha to roar with laughter
umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
to ni za sméh this is no laughing matter
povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
v sméh me spravljaš you amuse me