Franja

prodaj|a ženski spol (-e …) der Verkauf (kreditna Ratenverkauf, ponovna Weiterverkauf, posebna Sonderverkauf, prisilna Zwangsverkauf, na debelo Großverkauf, na drobno Kleinverkauf, na panju gozdarstvo Stockverkauf, pod roko Freihandverkauf, prvotnemu lastniku Rückverkauf, v sili Notverkauf, vstopnic Kartenverkauf, zastavljene stvari Pfandverkauf, zdravil brez recepta Handverkauf), na tržišču: der Absatz (domača Inlandsabsatz, neposredna Direktabsatz); (razpečavanje) der Vertrieb (monopolna/izključna Alleinvertrieb); vozovnic: die Kartenausgabe, Fahrkartenausgabe; (trženje) die Vermarktung
prodaja čez cesto Verkauf über die Straße, Außerhausverkauf
prodaja na cesti Straßenverkauf, Straßenhandel
prodaja na up/kredit Kreditkauf
prodaja pod ceno die Verschleuderung
… prodaje Verkaufs-
(direktor der Verkaufsdirektor, pospeševanje die Verkaufsförderung, številke Verkaufszahlen množina, upad der Verkaufsrückgang, vodja der Vertriebsleiter, Verkaufsleiter)
vrednost pri ponovni prodaji der Wiederverkaufswert
komisijska prodaja die Kommission
dati/vzeti v komisijsko prodajo in Kommission geben/nehmen
ki ni za prodajo unverkäuflich
ki pospešuje prodajo verkaufsfördernd
odprt za prodajo verkaufsoffen
dati/priti v prodajo in den Handel bringen/kommen

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

profesíja profession

po profesíji (poklicu) by profession
brez profesíje without profession, professionless

profil¹ moški spol (-a …) das Profil (tudi tehnika, figurativno) (normalni Normalprofil, osnovni Grundprofil, polni Vollprofil, pnevmatike Reifenprofil, zvitka Wulstprofil, časovni Zeitprofil, plastni Schichtprofil, prebojni Rammprofil, snežne odeje Schneeprofil, temperaturni Temperaturprofil, svetlobni Lichtraumprofil, vzdolžni Längsprofil)
nakladalni profil das Lademaß
prečni profil der Querschnitt, der Durchschnitt
rebrast profil die Rifflung
s … profilom: traverza z I profilom der I-Träger
z U profilom das U-Eisen
s trirobim profilom der Dreikantstahl
brez profila profillos
s profilom profiliert
snemanje profila die Profilaufnahme

profit [prɔfi] masculin dobiček; korist; hasek

au profit de quelqu'un, quelque chose komu, čemu v korist
sans profit brez koristi, brez haska, zaman
profit net, brut čisti, bruto dobiček
profit de guerre, de confoncture, de spéculation vojni, konjunkturni, špekulacijski dobiček
profits pluriel illicites nedovoljeni dobički
part féminin de profit delež pri dobičku
fait à profit (de ménage) trajno, solidno izdelan
c'est tout profit to je zelo ugodno
être d'un grand profit zelo koristiti
faire son profit, tirer profit de imeti korist od, okoristiti se z
faire du profit biti koristen, izplačati se
ce gigot a fait beaucoup de profit ta krača se je izplačala, je dolgo trajala
mettre à profit koristno uporabiti, izkoristiti
rendre un profit, rapporter des profits prinašati dobiček

prōgnāriter, adv. (prō in gnārus) dobro vedé, dobro vedoč, zelo spretno, zelo odločno, zelo gotovo: ut pro Romano populo prognariter armis certando prudens animam de corpore mitto Enn. ap. Non., age, indica prognariter Pl. no, odločno (brez ovinkov) povej ceno.

pro-hibeō -ēre -uī -itum (pro in habēre) aliquem (aliquid) ab aliquā re, aliquem aliquā re, aliquid de aliquā re

1. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: vim hostium ab oppidis C., praedones procul ab insula Ci. ne pustiti (puščati) jih do otoka, ne dovoliti (dovoljevati) jim dostopa na otok, silva Suebos a Cheruscis prohibet C. loči, prohibere aliquem ab alicuius familiaritate Ci., prohibendo a delictis S., lasciviam a vobis prohibetote L. vzdržujte se prešernosti, di prohibeant a nobis impias mentes Cu., prohibere vim de classe Luc. ap. Non., prohibere naves portu C. braniti ladjam v pristanišče, preprečiti (preprečevati) ladjam dostop v pristanišče, hostes finibus C., hostes fonte C. prestreči sovražnikom pot do studenca, aliquem commeatu Ci. ep. presekati (onemogočiti) komu dovoz, prohibenda est ira in puniendo Ci. izogibati (vzdrževati) se jeze.

2. preprečiti (preprečevati), (za)prečiti, onemogočiti (onemogočati), ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, (za)braniti (zabranjevati), ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati): Caesarem C., aedificantes prohibere sunt conati N., loci natura aditum prohibet C., prohibere iniuriam S., motus conatusque alicuius Ci., Alpici transitu prohibere conantur N., exercitum itinere C., hostes rapinis pabulationibusque C., si ab iure gentium sese prohibuerit S. če mu prepreči, da bi se okoristil z mednarodnim pravom; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): ut eos id prohiberet L. da bi jim to preprečil (onemogočil); v pass.: verum lege id prohiberi (sc. plebem) contumeliosum plebi est L.; z dat.: adversariis aditum Auct. b. Afr., obsecro, parentes ne meos mihi prohibeas Pl. da mi ne pridržuješ mojih staršev; z gen.: captae prohibere Poenos aquilae Sil.; večidel z inf.: Pl., Ter., Acc. fr., Pac. fr., S., Hirt. idr., aliquem exire domo Ci., Teutonos intra fines suos ingredi C.; z ACI: Gell. idr., num igitur ignobilitas … sapientem beatum esse prohibebit? Ci., ut eos in senatu esse prohibeant C., monet, ut ignes in castris fieri prohibeat C., ut armari civitatem prohibeant L.; z gerundivom in inf.: se ad prohibenda circumdari opera Aequi parabant L. (nam. ad prohibendum, ne opera circumdarentur), nec prohibendos ex privato redimi L.; s finalnim stavkom: potuisti prohibere, ne fieret Ci., ne lustrum perficerent, mors prohibuit P. Furi L.; s quominus in cj.: se quaestorem vi prohibitum esse, quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., prohibere, quominus in unum coirent L.; s predhodno nikalnico (s quin in cj.): neu quisquam posthac prohibeto adulescentem filium, quin amet et scortum ducat Pl., nec, quin erumperet, prohiberi poterat L.; šele v pozni lat. brez nikalnice: quin erumperet, morte prohibitus T.; occ. (z besedami) preprečiti (preprečevati), (za)braniti (zabranjevati), ne dopustiti (dopuščati), prepoved(ov)ati: Mart. idr., nemo hic prohibet nec vetat Pl., prohibente deo Tib. zoper božjo prepoved, ob prepovedi boga, lex recta imperans prohibensque contraria Ci.; z inf.: tres (sc. cyathos) tangere prohibet H., lex, quae prohibet adulteram sine adultero occidere Q.; vulg.: idcirco prohibuit ei deus de arbore vitae contingere Aug.; v pass. z NCI: affectus movere prohibebatur orator Q. govorniku se je prepovedovalo, govorniku je bilo prepoved(ov)ano; od tod subst. prohibita -ōrum, n prepovedane stvari (reči): prohibitis abstinere Sen. ph.

3. (o)braniti, (o)čuvati, (za)ščititi, ohraniti (ohranjati), rešiti (reševati) koga pred kom, čim, (ob)varovati koga česa, koga pred kom, čim: virginem ab impetu armatorum Ci., rem publicam a periculo Ci., Trinovantibus ab omni iniuriā prohibitis C., tenuiores iniuriā Ci., Campaniam populationibus L., magnum civium numerum calamitate Ci., uxor prohibita servitio L.; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): id te Iuppiter prohibessit (gl. opombo spodaj) Pl., neque me Iuppiter neque dii omnes id prohibebunt, si volent, quin sic faciam, uti constitui Pl.

Opomba: Star. cj. pf. prohibessis (prohibesseis): Enn. fr., Ca., prohibessit: Pl., prohibessint Lex ap. Ci.; sinkop. obl. probet = prohibet, probeat = prohibeat: Lucr.

proinde, okrajšano proin, adv.

1. zato, zatégadélj, zatorej, torej, potemtakem (v adhortativnih stavkih, ki izražajo posledico iz prejšnjega stavka): proinde persequamur eorum mortem! C., proinde aut exeant aut quiescant Ci., proinde parati essent Romanos invadere S.

2. prav tako: proinde ac merita est Ci. prav tako, kakor da je..., proinde ac si solus advenisset N., proinde quasi praetura et consulatus per se ipsa magnifica sint S., proinde ut tu promeritus es Pl. prav tako, kakor … ; tako tudi: proinde atque Corn., proinde atque si Gell., proinde tamquam si Gell., proinde quam Pl.; brez komparativne členice: Iust., Col., Petr. idr., proinde a seminibus distant Lucr.

Opomba: Pro͡inde (dvozložno): pro͡inde tona eloquio V.

promet¹ [è] moški spol (-a …) s prometnimi sredstvi: der Verkehr; das Verkehrswesen; količina vozil: das Verkehrsaufkommen; (avtomobilski Autoverkehr, Kraftverkehr, božični Weihnachtsverkehr, cestni Straßenverkehr, na daljavo Fernverkehr, enosmerni Einbahnverkehr, Richtungsverkehr, hitri Schnellverkehr, individualni Individualverkehr, izmenični Wechselverkehr, iz nasprotne smeri Gegenverkehr, kolesarski Fahrradverkehr, kombinirani cestno-železniški Straße-Schiene-Verkehr, kontejnerski Behälterverkehr, kopenski Landverkehr, krajevni Ortsverkehr, Nahverkehr, krožni Kreisverkehr, Rundverkehr, letalski Luftverkehr, letalski tovorni Luftfrachtverkehr, linijski Linienverkehr, lokalni Nahverkehr, Ortsverkehr, Lokalverkehr, lokalni hitri Nahschnellverkehr, mestni Stadtverkehr, nedeljski Sonntagsverkehr, notranji Binnenverkehr, oprtni Huckepackverkehr, parniški Dampferverkehr, pešcev Fußgängerverkehr, počitniški Urlauberverkehr, poklicni Geschäftsverkehr, potniški Fahrgastverkehr, Reiseverkehr, Personenverkehr, povečan zaradi praznika Feiertagsverkehr, pretovarjalni Umschlagverkehr, primestni Vorortverkehr, Nahverkehr, po desni Rechtsverkehr, po levi Linksverkehr, po tirih Schienenverkehr, z vozili Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi vozovi Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr, tovorni Güterverkehr, Frachtverkehr, trajektni Fährbetrieb, tranzitni Durchgangsverkehr, Transitverkehr, velikonočni Osterverkehr, vlakovni Zugsverkehr, zbirni Sammelverkehr, zračni Flugverkehr, železniški Eisenbahnverkehr, Bahnverkehr, Zugverkehr)
javni promet öffentliche Beförderung, der Verkehrsbetrieb
javni potniški promet öffentlicher Personalverkehr
mali obmejni promet kleiner Grenzverkehr
obmejni/mejni promet Grenzverkehr
oviran promet die Verkehrsbehinderung
tekoč promet die Flüssigkeit des Verkehrs
minister za promet der Verkehrsminister
ministrstvo za promet das Verkehrsministerium
… prometa Verkehrs-
(gostota die Verkehrsdichte, nadzorovanje die Verkehrskontrolle, obseg das Verkehrsaufkommen, ogrožanje die Verkehrsgefährdung, ogrožanje cestnega Straßenverkehrsgefährdung, oviranje die Verkehrsbehinderung, die Verkehrsbeeinträchtigung, speljava Verkehrsführung, štetje Verkehrszählung, tek/potek Verkehrsablauf, tok [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss, ureditev Verkehrsregelung, urejanje Verkehrsregelung, žrtev das Verkehrsopfer, smrtna der Verkehrstote)
z malo prometa verkehrsschwach, verkehrsarm
z veliko prometa verkehrsstark
z reduciranim prometom verkehrsberuhigt
prilagojen prometu verkehrsgerecht
udeleženec v prometu der Verkehrsteilnehmer
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (StVO)
zastoj v prometu die Verkehrsstauung, der Verkehrsstau
brez prometa dan v tednu, ulica: autofrei
urejanje prometa v bližini šole die Schulwegsicherung
vzeti iz prometa avtobus, vagon: außer Dienst stellen

prō-mittō -ere -mīsī -missum „naprej poslati (pošiljati)“, od tod

I.

1. storiti (povzročiti, doseči), da kaj teče ali se preliva: non est, quod tibi quidquam promisisse lacrimas (da ti je kaj izvabilo (priklicalo) solze) putes Sen. rh.

2. pustiti (puščati) rasti: capillum et barbam (kot znamenje žalosti) L., crinem barbamque T., ramos longius Col., promittere se (o drevesu) Plin. rasti, vzraščati.

3. (o glasu) na dolgo potegniti (vleči), zategniti (zategovati), podaljš(ev)ati: sonus lusciniae promittitur revocato spiritu Plin. —

II. metaf.

1. obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati) (naspr. facere, praestare, observare, negare): Pl., H., Cu., Plin. iun. idr., qui plura promitteret quam praestaret Iust., vadimonium Venerio servo promittit Ci., auxilium Troiae (dat.) O., hoc tibi de plano (brez truda) possum promittere Lucr., de me tibi sic promitto Ci. ep.; z acc. personae: falso tibi me (= svojo vrnitev) promittere noli O., aliquis promittit oratorem Sen. rh. obeta, je obetaven = vzbuja (daje) upanje, da bo govornik, promittere ducem Sen. ph. ponuditi (ponujati) se za vodnika (proti Rimljanom); z dvojnim acc.: me promisi ultorem V. napovedal sem se za maščevalca = obljubil sem maščevanje, zagrozil sem z maščevanjem, promittere per scelera se parricidam Ps.-Q. (Decl.) zbujati bojazen, da bo … ; z gen.: si quis in pariete communi destruendo damni infecti promiserit Ci. če je kdo obljubil odškodnino za morebitno škodo; z ACI z inf. fut.: Pl., H. idr., equis se suis stipendia facturos promittunt L., quem inimicissimum futurum esse promitto Ci., omnia se facturum promittit S.; redko z ACI z inf. pr.: Plin., promittebas te os sublinere meo patri Pl.; v pass. z NCI z inf. pr.: Hammonis cornu promittitur (baje) praedivina somnia repraesentare Plin.; pesn. z inf.: Plin., Amm. idr., si operam dare promittitis Pl., Aeneadum promitto occurrere turmae V., dare, quod medicorum est, promittunt medici H. (prim.: qui polliceantur obsides dare C.); abs.: aliis, si laudarent benignissime promittere Ci., si bene promittent, totidem promittite verbis O., aut facere ingenuae est aut non promisse (= promisisse) pudicae Cat.

2. occ.
a) promittere ad cenam (prandium), ad aliquem obljubiti komu prihod na obed (kosilo), sprejeti povabilo na obed (kosilo): Plin. iun., Sen. rh. idr., ad cenam mihi promitte Ph., ad fratrem promiserat Ci., ad cenam alio (kam drugam) promisi foras Pl.
b) kakemu božanstvu posvetiti, zaobljubiti: donum Iovi Ci., Laribus cristam galli Iuv., templa Fl.
c) kako vsoto kot ponudek (ponudbo) zagotoviti (zagotavljati), ponuditi (ponujati): pro domo sestertium millies promittens Plin.
d) prerokovati, (v)naprej napoved(ov)ati, (v)naprej naznaniti (naznanjati): praesertim cum, si mihi alterum utrum de eventu … promittendum esset, id futurum quod evenit, exploratius possem promittere Ci. ep., stella … vindemiae maturitatem promittens Plin., clarum fore flamma promiserat Fl. — Sinkop. obl. pf.: promisti (= promisisti) Ter., Cat., promissem (= promisissem) Pl., promisse (= promisisse) Cat. — Od tod adj. pt. pf. prōmissus 3

1. (dol) viseč, dolg, neostrižen: caesaries L., coma Varr. ap. Non., L., O., barba L., Plin. iun., capillo longo barbaque promissa N., capillis barbisque promissis Iust., capillo promisso sunt C. nosijo dolge lase; (o živalskem trebuhu): sues ventre promisso Col., palearibus paene ad genua promissis Col.

2. veliko obetajoč, obetaven: iambi, carmen H.; subst. prōmissum -ī, n obljuba, obet, obljubek: servum spe promissisque corrumpere Ci., praemiorum promissa Ci., promissum facere Ci. ali praestare L. ali implere Plin. iun. ali promissa servare Ci. ali promissis stare Ci., promissis manere V. ali satisfacere suo promisso Ci. obljubo izpolniti (izpolnjevati), držati se tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil; enako tudi: promissa dare O.; toda: at non haec quondam nobis promissa dedisti Cat. = promisisti; promissa non dare O. odreči, kar je kdo obljubil, ne izpolniti obljube, promissi fidem praestare L. pošteno se držati tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil, pošteno izpolniti obljubo.

prompting [prɔ́m(p)tiŋ] samostalnik
sufliranje prišepetavanje; spodbujanje

promptings of conscience glas vesti
no prompting! brez prišepetavanja! (v šoli)

properō -āre -āvī -ātum (properus)

1. trans. hitro narediti (storiti, izvršiti), pospešiti (pospeševati), podvizati, spodbuditi: Pl., Acc. ap. Non., Pr., Tib., Plin. iun., Gell. idr., fulmina V. hitro kovati, iter S., T., accusationem, caedem T., praematura cum exitio T., voluntariam mortem T., properat per vulnera mortem V., multa forent quae mox caelo properanda sereno, maturare datur V. mnoge stvari, ki bi jih bilo treba pospešiti, se mirno odvijajo, properare arma viro V. hitro prinesti, igni semina V. hitro omehčati, pecuniam heredi H. hiteti spravljati denar za dediča, opus, studium H. vneto (marljivo) se ukvarjati z delom (študijem), marljivo (pridno, vneto) delati (študirati), naves properatae, tela properata T.

2. intr. (po)hiteti, podvizati se, hitro se napotiti kam; abs.: Pl., Ter., C. idr., ex nuntiis cunctabundus aut properans T., assequor omnia, si propero, si cunctor, amitto Ci., properantes arma capiunt S., negotii gratia properare S., aqua properans H., properato opus est Ci. treba je hiteti, lanificium, in quo properant omnium mulierum pensa Plin. pri kateri vse ženske hitijo, da bi opravile (izgotovile) odmerjeno jim nalogo; s praep.: in patriam Ci., in Galliam S., in Italiam C., in fata (v smrt) Lucan., ad aliquem, ad praedam C., ad bellum civile Cu., ad gaudia H., ad epistulas Ci. podvizati se (pre)brati pisma; brez praep.: domum Pl., H., Romam Ci.; z adv.: alio (sc. v opisovanju) S.; s sup.: ultro licentiam in vos auctum atque adiutum properatis S. fr.; z inf.: Pl., Ter. idr., domum pervenire C., properavit rem deducere in iudicium Ci., divitiis abuti per turpidinem properabant S.; z NCI pass.: Amm. idr., iungi hospitio properat V., mala decerpi properantia Plin. ki hočejo biti hitro ((ta)koj) utrgana; z ACI: se quisque hostem ferire properabat S., quem regia coniux adiungi generum miro properabat amore V.; s finalnim stavkom: hunc ut sequerer, properavi Ci., properare Varro, ut cum legionibus quam primum Gadis contenderet C. — Od tod adv.
a) pt. pr. properanter hitro, naglo(ma): Lucr., Sil., Amm. idr., codicillos properanter accepit T., properantius pergere, reddere S., diem properantius ire iussit O., properantissime Cod. Th.
b) abl. n. pt. pf. properātō pospešeno, hitro, naglo(ma): properato ad mortem agitur T.

proporzione f

1. razmerje, sorazmerje; skladnost:
in proporzione (a) sorazmerno (s, z)
avere, non avere il senso delle proporzioni imeti občutek, biti brez občutka za mero
mancare di proporzione biti nesorazmeren

2. mat. proporcija

3. med. količina, doza

4. (zlasti v množini; tudi pren.) mera, velikost, dimenzija

propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
à propos de gledé
à ce propos v tej zvezi
à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
de propos délibéré namerno, namenoma
hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
changer de propos spremeniti témo (pogovora)
juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
propos pluriel malveillants obrekovanje
à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem

propósito moški spol namera, načrt, naklep, cilj; zadeva

a propósito o pravem času, na pravem mestu; sposoben
a propósito (de esto)... ker ravno o tem govorimo ...; v tem pogledu
¿a propósito de qué? iz katerega razloga?
de propósito namenoma, nalašč
fuera de propósito o nepravem času
sin propósito brez cilja, brez načrta; o nepravem času
hacer propósito de skleniti, da ...
no soy a propósito para ello nisem sposoben za to
tener el propósito de nameravati
viene muy a propósito to pride kot nalašč (ravno prav)

prō-praetor -ōris, m (iz abl. prō praetōre; prim. prō¹) próprétor = bivši (nekdanji) pretor, namestnik, po končani pretorski službi poslan v provinco brez vojaškega poveljstva: res a propraetore gesta Ci., bella a propraetoribus administrantur Ci.; v prvotni obl.: Aulo fratre in castris pro praetore relicto S., idem pro praetore Lusitanos aggressus est L., Latinius Pandus pro praetore Moesiae T.

prōtēlum -ī, n (iz *prō-tenslom ali *tendslom, kar izhaja iz indoev. kor. *ten-s- vleči, ki je razširjen iz *ten-, prim. teneō, tendō)

1. vlečna (potezna) vrv pri plugu, v katerega je vpreženo več volov drug za drugim: protelo ducere aratrum Ca. ap. Non., protelo ducere aliquem Luc. fr.; meton. vprega volov: boum Plin., protelis binis ternisque arant Plin.

2. nepretrgana vrsta, nepretrgano nadaljevanje (napredovanje): undique protelo plagarum continuato Lucr., quasi protelo stimulatur fulgere fulgur Lucr. „kakor ob potezni vrvi“ = brez presledka, brez premora, neprenehoma, nepretrgoma.

provision [prɔvizjɔ̃] féminin zaloga; commerce provizija, naplačilo (odvetniku), pristojbina za posredovanje, komisijska pristojbina; kritje; znesek

en provision v zalogi
par provision začasno; medtem
provision alimentaire zaloga živil
provisions pluriel de bouche jestvine, živila
provision de courtage mešetarina
provision en dépôt, en magasin zaloga v skladišču
provisions pluriel de guerre vojne potrebščine
chèque masculin sans provision ček brez kritja
sac masculin, filet masculin, panier masculin à provisions nakupovalna torba, mreža, jerbas
faire provision de quelque chose priskrbeti si kaj; oskrbeti se s čim
faire une provision de charbon napraviti si zalogo premoga
faire provision de patience biti potrpežljiv, potrpežljivo čakati
faire ses provisions, aller aux provisions nakupiti, realizirati nakup, založiti se
les ménagères font leurs provisions au marché gospodinje nakupujejo na živilskem trgu

prozújati -jīm
1. odbrenčati, odbrneti mimo: prozujala je strijela kraj glave
2. pošto nekoliko dana prozuji besposlen ker je preživel nekaj dni brez dela

psallō -ere, psallī (tuj. ψάλλω)

1. brenkati (igrati) na strune, poseb. brenkati ali igrati na citre, cítrati, peti ob citranju (ob spremljavi citer): Prud. idr., psallendi scientia Aur., cantare et psallere iucunde Suet., qui canerent voce et qui psallerent Gell., psallere et saltare elegantius quam necesse est probae S., docta psallere Chia H.; brezos.: in caelo cantatur et psallitur Arn., Calliope princeps sapienti psallerat ore Caesius Bassus ap. Prisc.

2. peti (Davidove) psalme ob spremljavi strunskega glasbila ali brez njega: Eccl.; brezos.: psallitur Sid.