Franja

coquille [kɔkij] féminin školjčna lupina; (polževa) hišica; lupina (jajca, oreha ipd); perutninski ali ribji ragu; figuré, familier stanovanje, zgradba; typographie jezikovna, tiskovna napaka; technique kokila, kovinska livarska forma

coquille de beurre košček masla v školjkasti skledici
coquille de noix orehova lupina, familier čolniček
être à peine sorti de sa coquille (familier) biti še moker za ušesi, komaj se iz jajca izleči
rentrer dans sa coquille skriti rogove, ne marati za družbo, umakniti se
sortir de sa coquille priti iz svoje osamljenosti
à qui vendez-vous vos coquilles? portez vos coquilles ailleurs (ali à d'autres)! to pripovedujte komu drugemu!

coraggio

A) m

1. pogum, srčnost:
parlare, agire con coraggio pogumno govoriti, ravnati
perdersi di coraggio zgubiti pogum, obupati
aver coraggio da vendere biti nadvse pogumen
vieni, se hai coraggio! pridi, če te je kaj v hlačah!
il coraggio della disperazione slepi, nori pogum
prendere il coraggio a due mani tvegati vse
prendere coraggio drzniti si
fare, dare coraggio a qcn. koga hrabriti

2. nesramnost, predrznost:
ha ancora il coraggio di parlare pa si še drzne govoriti!

B) inter. le pogumno!

coralloachātēs -ae, m (gr. κοραλλοαχάτης) koralasti ahat: Plin. corallum, gl. cūralium (cū̆ralium). cōram (iz *coōram, adv. acc. iz cum in acc. neke iz ōs, ōris izpeljane oblike, še verjetneje pa pretvorba nekega *cōre = *co(m) ōre, po analogiji s clam, palam, perperam)

I. adv.

1. osebno, sam, navzoči, na svoje oči, včasih tudi ustno: Icti. idr., c. videre aliquem ali aliquid Pl., Gell., c. loqui cum aliquo Ci. ep., cum c. sumus Ci. ep. ker smo osebno skupaj, c. deferre aliquid Ci. ustno, c. (naspr. litteris) agere Ci., histriones c. sedenti non pepercerunt Ci., c. intueri aliquid Ci., haec c. cernere C., nati c. cernere letum V., eadem fere, quae ex nuntiis litterisque cognoverat, c. perspicit C., c. adesse C. osebno navzoč biti, c., quem quaeritis, adsum V., c. adest cerniturque Cu., c. audire H. na svoja ušesa, quod c. ex ipso audiebamus Ci.

2. javno, vpričo, pred očmi koga, (komu) v obraz, pred koga, kaj, pred kom, čim: illum huc c. adducam Ter., non imperabat c., quid facto opus esset Ter., libenter haec c. cum Q. Catulo at Q. Hortensio disputarem Ci., ille Diomedonte coram … inquit … N. Diomedontu v obraz, Manlius quoque ad restituendam aciem se ipse c. offert L. stopi naprej (= pred vojake), coram adgnoscere voltus … videbar V. pred očmi, jasno, ut veni c. H. ko sem predenj stopil, oscula c. dare O., c. convinci T., c. confodi Suet., c. deprehendi Ap. —

II. (po Ci.) praep. vpričo koga, pred kom,

1. z abl.: c. genero meo Ci., c. frequentissimo legationum conventu N., c. populo H., non ubivis coramve quibuslibet (recito) H., cantabit vacuus c. latrone viator Iuv.; zapostavljeno: te c. H., ipso Germanico c. T., se c., illo c., populo c. Suet.

2. z gen., toda le pri Ap. (enkrat): non quidem coram noxae prehensus pri dejanju samem, pri zločinu prijet; pogosteje pri istem piscu in cōram z gen. vpričo koga, pred kom: in coram omnium, in coram sui.

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

corbatín moški spol kratka kravata; ovratnik s kraguljčki; čipkast ženski ovratnik

irse (ali salirse) por el corbatín mršav in dolgovrat biti

cōrda f

1. vrv:
corda di canapa konopec
corda di acciaio jeklena vrv
salto della corda igre skakanje čez vrv
corda dei muratori svinčnica
dare corda a qcn. pren. komu dati proste roke
tagliare la corda pren. popihati jo
parlare di corda in casa dell'impiccato pren. pred kom kaj žaljivega, nerodnega govoriti
essere con la corda al collo pren. biti do vratu v vodi
mettere la corda al collo di qcn. pren. komu postaviti nož na vrat, postaviti nesprejemljive pogoje
essere giù di corda pren. biti potrt, slabo se počutiti

2. šport vrv:
mettere, stringere l'avversario alle corde potisniti nasprotnika v kot, prisiliti nasprotnika v defenzivo (boks) ( tudi pren.)

3. glasba struna:
strumenti a corda strunska glasbila
essere teso come le corde del violino pren. biti napet kot struna
toccare una corda sensibile pren. udariti na občutljivo struno
toccare la corda dell'interesse pren. zabrenkati na struno koristi

4. anat.
corda dorsale hrbtišče zarodka
corde vocali glasilke

5. tekstil votek:
mostrare la corda biti oguljen; pren. biti obrabljen, oguljen, zastarel

6. anat. tetiva

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

cordone m

1. poveč. od ➞ corda debela vrv

2. vrv; vrvca:
cordone d'accensione, cordone detonante zažigalna vrvca
cordone elettrico električni kabel
allargare, stringere i cordoni della borsa pren. biti radodaren, skopariti

3. ogrlica; trak

4. anat.
cordone ombelicale popkovina

5. kordon:
cordone di polizia policijski kordon
cordone sanitario pren. sanitarni kordon

6. pog. evfemistično jajca, moda:
rompere i cordoni a qcn. koga nadlegovati

cornacchia f

1. zool. črna vrana (Corvus corona)
cornacchia grigia siva vrana (Corvus cornix)

2. pren. žlabudravec, klepetulja; zoprnež:
essere raro come le cornacchie bianche biti redek kot bele vrane

cornada ženski spol sunek z rogmi

no morirá de cornada de burro (fig) zna se potegniti za svojo kožo
recibir una cornada biti naboden od bika
cornada de ansarón huda pisna pomota; nepoštenost

corōnō -āre -āvī -ātum (corōna)

1. venčati, ovenč(ev)ati, (z vencem, z venci) (o)krasiti, (o)dičiti, (na)kititi: cratera (vina) coronant V., c. locum fronde funerea V., templa O., marino rore deos fragilique myrto H., victimas Plin., ille, qui spinis coronatus est Aug. (o Kristusu); med.: hederā coronantur Bacchico ritu Macr. Pogosto pt. pf. corōnātus 3: Varr., Val. Fl. idr., sedebat in rostris … coronatus Ci., epulae, quas inibant propinqui coronati Ci., coronatus laureā coronā, decemviri coronati laureā L., coronata frons, coronati capilli, coronata puppis, coronatae lintres O., c. arae, carinae, c. phaselus Pr., c. aselli, equi, iuvenci Pr., O., postes lauro coronati Q., coronatus spinis (s trnovo krono) Lact.; z grškim acc.: coronatus nitentes mallobathro Syrio capillos H.; kot subst. corōnātī -ōrum, m ljudje z venci (s kronami), ovenčanci, okronanci: volgum autem tam chlamydatos quam coronatos voco Sen. ph.; occ.
a) zmagovalca v tekmovalnem boju (v tekmi) (o)venčati (častna nagrada je bila oljkov ali lovorov venec): coronare victores oleā ali oleastro Olympiae Plin., victores lauro Delphis Plin., coronari utroque certamine Q., cum pugili coronato carmen … scripsisset Suet., sunt eo modo multi coronati (poëtae) Q., Homerus laudatus et coronatus Min., de oratoribus coronatus Suet. iz kroga govornikov ovenčan, comoediam de sententia iudicum coronare Suet. komediji častno nagrado priznati, coronari novo nomine Plin. biti okrašen z novim imenom kot nagrado zmagovalca; od tod z notranjim obj.: magna coronari Olympia (gr. στεφανοῦσϑαι Ὀλύμπια μεγάλα) H. pri velikih olimpijskih igrah prejeti (oljkov) venec kot zmagovalec.
b) vēnīre coronatum (= sub corona vēnīre, gl. corōna) ovenčan = kot vojni ujetnik proda(ja)ti se: Ca. fr.

2. pren. ovenč(ev)ati = obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati): quae (pluma columbarum) sita cervices circum collumque coronat Lucr., silva coronat aquas O., coronant myrteta summum lacum O. obdajajo zgoraj jezerski rob, suggestā castra coronat humo Pr., densāque nemus statione coronant Stat., c. solem itineribus Vitr. (o zvezdah), simplex aetheris dorsum sacratā amoenitate lucis Ap. (o zvezdah), sol circa domum patris eius fulgido ambitu coronatus Lamp., papillae parvis orbibus coronatae Lact., regem illum mundi coronamus Lact. obdajamo v krogu; pesn.: omnem abitum custode coronant V. postavijo okoli.

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

corrēdo m

1. oprema, oprava; orodje:
corredo da falegname mizarsko orodje

2. oprava; bala:
corredo da sposa nevestina bala

3. pren. opombe; ilustracije:
corredo di note opombe

4. pren. (possesso di qualità, di nozioni) instrumentarij; znanja; kvalitete:
possedere un buon corredo di cognizioni imeti veliko znanja, biti dobro podkovan

corrido osramočen; zvit, premeten; nejasen; presegajoč

de corrido tekoče
estar corrido čutiti se osramočenega (ponižanega)
hasta muy corrida la noche pozno v noč
dos noches corridas dve noči zaporedoma
tener 30 años corridos biti v tridesetih letih

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)

corro moški spol krog (ljudi); kolo, rajalni ples

en corro enoglasno
escupir en corro vmešati se v pogovor
hacer corro napraviti prostor
hacer corro aparte biti samotar(ski), biti sam zase, tvoriti posebno stranko
jugar al corro ringarajati

corruccio m jeza; nejevolja:
provare, sentire corruccio jeziti se, nejevoljen biti

cortado jedrnat (slog); v zadregi, osupel

estar (andar) cortado biti v denarni zadregi

cortesia f vljudnost, prijaznost, ljubeznivost; usluga:
usare cortesia biti prijazen
mancar di cortesia biti nevljuden, neprijazen
per cortesia prosim
grazie della cortesia hvala za uslugo
fammi la cortesia di andartene lepo te prosim, pojdi!