Franja

Christus Kristus, nach Christus (n. Chr.) po Kristusu; vor Christus (v. Chr.) pred Kristusom

chronicus 3 (gr.χρονικός) časoven: libri chronici Gell., ali subst. chronica -ōrum, n (τὰ χρονικά) Plin., Gell. zgodovinske knjige, napisane po časovnem zaporedju, letopisi, kronika; morbi chronici (medic.) Cael., Isid. dolgotrajne, kronične bolezni.

chronographus -ī, m (gr.χρονογράφος) pisec zgodovine po časovnem zaporedju, letopisec: Sid.

Chrȳsogonus -ī, m (Χρυσόγονος) Hrizogon,

1. L. Coprnelius Chr. Lucij Kornelij Hrizogon, Sulov osvobojenec, ki je zasnoval spletke proti Sekstu Rosciju in ga po nekem Gaju Erutiju obdolžil očetomora; Ci. je obtoženca tako ognjevito zagovarjal, da so Roscija sodniki spoznali za nedolžnega: Plin., venio nunc ad illum nomen aureum Chrysogoni Ci.

2. Verov (Verres) suženj: Ci.

3. neki kitared: Iuv.

ci [si] adverbe tu, tukaj

les témoins ci-présents tu navzoče priče
ci-annexé v prilogi
ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
ci-dessous (tu) spodaj
ci-dessus (tu) zgoraj
ci-devant prej; prejšnji
ci-gît tukaj počiva
ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
cet homme-ci ta(le) človek
à cette heure-ci ob tej uri
de-ci de-là tu pa tam
par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov

ci²

A) pron. nam, nas

B) pron.

1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?

2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

C) avv.

1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro

cibārius 3 (cibus) jedilen: leges Ca. ap. Macr. požrešnost omejujoči, mihi rem summam credidit cibariam Pl. hrano, uva Plin. namizno grozdje, vasculum Ap.; subst. cibāria -ōrum, n vsakdanja hrana, živež, živila, jedilo, za živali: krma: Ca., Varr., Col. idr., cibaria alicui dare Pl. ali praebere Ci., inopia cibariorum C., molita c. C. moka, congesta c. H., anseribus cibaria publice locantur Ci.; occ.
a) obrok, odmerek živil, ki jih država daje vojakom, moka: duplicia c. Varr., ferre plus dimidiati mensis cibaria Ci, c. cocta L. (gl. coquō), c. cocta dierum decem N., obicitur Oppio, quod de militum cibariis detraxerit Q.
b) uradnikom v provincah namesto plače odkazano žito: liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., menstrua cibaria Ci. mesečni priboljšek; prim. Suet. (Tiber. 46).

2. met. (po hrani, ki se je dajala sužnjem) navaden, prostaški, malovreden, slab: panis Ci. idr.črn kruh, vinum Varr. ap. Non., oleum Col.; pren. o osebah: tuus frater cibarius Varr. ap. Non. preprosti; subst. cibārium -iī, n groba ječmenova moka: Plin.

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

cicindēla -ae, f (po reduplikaciji iz candēre)

1. kresnica: Plin., Isid.

2. steklena oljenka, oljna svetilka: Isid. — Soobl. cicendula -ae, f: Serv.

cicōnia -ae, f

1. štrk, štorklja: Varr., H., O., Ph., Plin. — Soobl. cōnia (po drugih cōnea) -ae, f: ut Praenestinis „conia“ („conea“) est ciconia Pl.

2. met. „štorklja“
a) sramotilna gesta z roko, posnemajoča navzgor in navzdol gibajoči se štorkljin vrat: Pers., Hier.
b) neko ravnilo v obl. črke T: Col.
c) pri Hispancih = tollēnō: Isid.

cigarette [sigarɛt] féminin cigareta

cigarette filtre féminin cigareta s filtrom
cigarette de soie à coudre zvitek svile za šivanje
bout masculin de cigarette ogorek, čik
papier masculin à cigarette cigaretni papir
paquet masculin de cigarettes zavojček cigaret
rouler une cigarette zviti (si) cigareto
fumer, griller une cigarette (po)kaditi cigareto
éteindre sa cigarette ugasiti svojo cigareto

cȋk m
1. krik, vrisk: probijali smo se kroz cik gologlavih djevojaka
2. cvič: čuje se cik galebova
3. žvenket: cik dukata
4. teme: udariti koga po ciku
5. med. trganje: udari cik u kosti začelo je trgati po kosteh

cikcákati (-am) imperf. zigzagare:
pijanec je cikcakal po pločniku l'ubriaco zigzagava sul marciapiede

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

cīnctūtus 3 (cīnctus) le s predpasnikom ogrnjen: Luperci O. ki so hodili po mestu pokriti le okoli ledij, Cethegi H. = starorimski, po stari šegi, ker po zgledu svojega pradeda, ki je hranil Romulov predpasnik, niso nikdar nosili tuje tunike, ampak vedno le starorim. cinctus.

cinis -eris, m redko f (gr. κόνις)

1. pepel sploh (favilla je sipek pepel, poseb. še tleči pepel): in lignis si flamma latet fumusque cinisque Lucr., cinerem immundum iactare per agros V., cinerem et sopitos suscitat ignīs V., dilabi in cinerem H., Lact. upepeliti, redire in cinerem Plin., cin. lixivius Plin. ali lixivia Col. lug, corporis favillam ab reliquo separant cinere Plin.; pepel se je rabil za čiščenje posode: cineris frictio Arn.; od tod preg.: huius sermo haud cinerem quaeritat Pl. njegovemu govoru ni treba pepela ali luga = njegov govor je vljuden, dostojen; pesn. pl. nam. sg.: fer cineres V., postquam collapsi cineres et flamma quievit V.; pren.: incedis per ignes suppositos cineri doloso H.

2. pepel sežganih mrtvecev, mrliški pepel: Val. Fl., Q., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci. = umrlemu sinu, obsecravit per fratris sui mortui cinerem Ci., cineres operti matris H., minxerit in patrios cineres H., libabat (Hectoris) cineri Andromache V., cineri sua dona ferebant V., ut... mutam nequiquam adloquerer cinerem Cat., non (hic mihi) soror, Assyrios cineri quae dedat odores Tib., Lolliae Paullinae cineres reportare T., transferre matris fratrisque cineres Suet.; pesn.
a) = smrt: post cineres V., Mart., quodque cinis paucis, hoc mihi vita dedit Mart.
b) pepel = oseba po smrti: donec cinis iniuriosis aridus ventis ferar H., mea cum muto fata querar cinere Tib., nunc non cinis ille poetae felix? Pers., cedo invidiae, dummodo absolvar cinis Ph. po smrti, kot mrtvec.

3. kup pepela, pepelišče, razvaline: barbarus heu! cineres insistes victor H. pogorišče, Iliaci cineres V., cineres patriae insedisse supremos V., incendia gentes in cinerem vertunt O., nisi... patriae miserandam scelerati viderint cinerem Corn. Od tod

4. pren. pepel kot znak uničenja, poguba, propast, uničenje: cinis urbis patriae ali deflagrati imperii Ci., in (ad) cinerem collabi Val. Max., Arn.; pogosto v govornih zasukih, kakor: ego deos quaeso,... omne id ut fiat cinis Pl. da se upepeli = da se uniči, omne vertere in fumum et cinerem H. = vse pognati, in cinerem et liquidas munera vertere aquas Tib., utinam... in cineres Ars mea versa foret! O., in cinerem (cineres) dare aliquid Sen. tr. upepeliti = uničiti, Troia virûm atque virtutum omnium cinis Cat. grob.

cinnabaris -is, acc. -im, f (gr. κιννάβαρις)

1. cinabaris, zmajeva kri, slikarska barva, ki so jo pridobivali iz smole raznih vzhodnoindijskih dreves: Luc. fr., Plin.

2. pri Grkih po napačni rabi = živosrebrov sulfid, cinober: Pl.

cinnameus 3 (cinnamum) cimetov, iz cimeta, iz sladke skorjice: odor, odores Ap., crines Ap. po cimetu dišeči, nidus Aus.