Franja

in-conciliō -āre -āvī

1. z zvijačami, s spletkami (zvodništvom) zapeljati, (v nesrečo) zvoditi (speljati): Pl. (večkrat).

2. sleparsko v svoje roke spraviti: copias omnes meas (vse moje bogastvo): Pl.

in-cōnfūsus 3 (in [priv.], cōnfundere) nezmeden, nezblojen, nezbegan, ki ni v zadregi: Sen. ph., Cl.

in-cōnspicuus 3 neviden, ne bijoč v oči, neopazen, neznaten: Fl.

in-continēns -entis, adv. incontinenter

1. ki se ne drži v pravih mejah, nevzdržen, nezmeren, z malim nezadovoljen, neskromen: Pl., Ambr., Cels., manus H. predrzna, i. Tityos H. pohoten, nihil incontinenter facere Ci.; z gen.: i. sui Sen. ph.

2. ne obdržujoč, ne zadržujoč v (pri) sebi: uterus Plin.

incontrare

A) v. tr. (pres. incontro)

1. srečati, srečevati

2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica

3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

1.
incontrarsi in naleteti na

2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

3. (confluire) stekati, združiti se

4. srečati, srečevati se

5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase

in-cōram, adv.

1. z gen. vpričo, v navzočnosti: omnium, sui Ap.

2. occ. javno: Ap.

incorporación ženski spol pridružitev, združitev, inkorporacija, sprejem v družbo

incorporación a filas sprejem v vojsko, nastop vojaške službe

incorporar pridružiti, združiti z; sprejeti v družbo; v vojsko sprejeti

incorporar a (con, en) pridružiti, sprejeti (v)
incorporarse pridružiti se, priključiti se; telo zravnati
incorporarse a (las) filas v vojsko stopiti

incorporer [-re] verbe transitif pri-, v-ključiti v svoj sestav, priklopiti, inkorporirati, inte-grirati; uvrstiti (rekrute v polk)

incorporer de l'huile à (ali: avec) la cire zmešati olje z voskom
incorporer dans une commune inkorporirati v občino
s'incorporer pridružiti se, vključiti se
s'incorporer à un groupe vključiti se v skupino

încredinţá -éz vt./vr.

1. zaupati, izročiti v varstvo

2. zanesti se

incrodarsi v. rifl. (pres. mi incrōdo) alpin. (arrocciarsi) obtičati v steni

incubare v. tr. (pres. incubo) držati v inkubaciji

inculcar [c/qu] zabičati, v glavo vbiti, dopovedati

inculcarse en trdovratno vztrajati pri

inculcare v. tr. (pres. inculco) zabičati; vtepsti, vtepati v glavo

inculquer [ɛ̃külke] verbe transitif zabičiti; familier v glavo vbiti ali vliti

in-cumbō -ere -cubuī -cubiturus

1. leči (uleči se) v, na kaj, nad ali ob kaj, nasloniti se, skloniti se na(d) ali ob kaj: O., Petr., Q. idr., remis incumbere V., L., Cu. upirati se v vesla = hitro veslati, equus incumbit eiecto (equiti) V. pade na … , incubuitque toro V., Damon incumbens olivae V. oprt na palico, incubuit in eum, a quo tenebatur Cu. naslonil se je; od tod pesn. silex incumbit ad amnem V. se nagiblje k padcu, laurus incumbens arae V. nagnjena čez žrtvenik, ki se nagiblje … , visi čez … , fato i. V. pospešiti.

2. occ.
a) (na meč) nasaditi se, — nabosti se: incumbere in gladium Ci. ali gladio Corn., Val. Max. ali ferro O., Ph., Val. Max. ali i. gladium i. Pl.
b) (sovražno) z vso težo (silo) v (na) koga zagnati se, na koga navaliti, pritisniti (pritiskati): (Camilla) insequitur incumbens eminus hastā V., Romani suo pondere incumbentes in hostem L., i. in litus Cu., sagittariis i. T.; samo zase: a fronte i. T.; pren.: tempestas silvis incubuit V. nevihta je z vso silo navalila (se vrgla) na gozdove, magna vis venti in mare incubuit Q., ventus incubuit Iust., incubuere maria Plin. so se vri(ni)la v deželo, Pergamum incubuit sibi Sen. ph. se je zrušil, febrium cohors terris incubuit H. je navalila, pritisnila, saevior armis luxuria incubuit Iuv., invidia mihi incumbit T. leži težko na meni, me tlači, ut iam inclinato iudici reliqua incumbat oratio Ci., nunc, nunc incumbere tempus O., tu eo maxime incumbis Ci., huc incumbe Ci.

3. metaf.
a) (o osebah) poprijeti se česa, lotiti se česa, prizadevati si, truditi se, zavzemati se poganjati se, skrbeti, brigati se za kaj, posvetiti se čemu: huc incumbat orator Q., quocumque incubuerit orator Ci. na katero koli stran se trudi = kakršen koli vtis hoče narediti (ustvariti); z ad: qua re incumbite ad salutem rei p. Ci., i. omni studio ad id bellum Cu., ad rem publicam conservandam Ci., ad ulciscendas iniurias Ci.; z in: incumbite in causam Ci., in id bellum C., in Caesaris cupiditates Ci. pospeševati jih, streči jim; z dat.: toto pectore novae cogitationi i. T., aratris i. V. lotiti se oranja; z acc. pron. n.: haec incumbe Ci.; od tod tudi (pesn.): i. haustus Palladios Stat.; pesn. z inf.: incumbent … sarcire ruinas V.; osamel je sklad s finalnim stavkom: L.; occ.
b) (v nazoru ali občutju) nagibati (naklanjati) se: inclinatio incumbit ad virum bonum Ci., eodem incumbunt municipia Ci.; podobno: incubuit mens … dolori O. se je vdala.
c) (o dolžnosti): vezati koga, prist(oj)ati komu: iudici incumbit officium Icti., haec incumbit nobis necessitas, ut … Aug.

incurrir zabresti (v), nakopati si, dati se zavesti v

incurrir en un descuido napako zakriviti
incurrir en falta pregrešiti se
incurrir en una multa nakopati si globo
incurrir en murmuraciones (ljudem) v zobe priti
incurrir en odio nakopati si sovraštvo
incurrir en responsabilidad nakopati si odgovornost

in-currō -ere -currī (redko -cucurrī) -cursum est

1. (nalašč) teči v, dirjati v kaj: incurristi amens in columnas Ci. (preg.) „zaletel si se z glavo v zid“; abs.: torrentes praecipiti, alveo incurrunt Cu. dero. Od tod pren.: agri in Campanum publicum incurrebant Ci. so se raztezala v … , segala v …

2. (kot voj. t. t.) (s)teči, (z)dirjati proti komu, napasti koga, navaliti na koga: suos iam incurrentes tubā revocāvit N. ko so že hoteli napasti, ko so že tekli proti sovražniku; v starejši dobi z dat.: i. Romanis T., Mauris S., levi armaturae hostium L.; od tod pren. tudi: armentis incurrunt ursi O.; nam. dat. in z acc.: in nos Cu., in confertissimos hostes S., in Romanos L.; pren.: in hanc rei p. navem classes incurrunt Ci.; metaf.: z besedami napasti (napadati), zaletavati se v koga, precejati, obdel(ov)ati koga: in tribunos i. L., i. in alterius famam Ci.; poklas. trans.: Ap., tota vi novissimos incurrunt T., eos a tergo i. S. fr., hostium latus i. L.; occ. (v kako deželo) vdreti, udariti z vojsko: i. in agrum, in Macedoniam L.

3. (slučajno) zadeti, naleteti na koga, srečati koga, prestreči koga: qui in me ipsum incurrit Ci.; abs.: quis est tam Lynceus, qui nusquam incurrat Ci. da bi nikjer ne naletel; pren.: neque quemquam offendet oratio mea, nisi qui se ita obtulerit, ut in eum non invasisse (namenoma), sed incucurrisse (slučajno) videar Ci.; o osebah: incurrere in oculos Ci. v oči priti, v oči pasti; o stvareh: ea in oculos incurrunt Ci. ali oculis i. Sen. ph. v oči biti (udarjati); trans.: deus videntium sensus incurrit Ap.

4. metaf.
a) o času in dogodkih: dogoditi (zgoditi) se, pripetiti se, nastopiti, zadeti: Icti., incurrit tempus Ci., id incurrit in eum diem Ci. pride, pade na ta dan, casus in sapientem potest incurrere Ci.; z dat.: i. circensibus Suet.
b) (v kako stanje) zaleteti se, zagaziti, zabloditi, zaiti, priti, zabresti, pasti, zapasti (čemu): per errorem in fraudem i. Ci., non desino incurrere in crimen Ci., in perniciem Cu., hic labor in reprehensionem incurrit Ci. zapade graji, hi quaestus in odia hominum incurrunt Ci. zapadejo sovraštvu, postanejo predmet sovraštva; poznolat. trans.: Icti., Arn., Lamp., i. crimen loquacitatis Lact. Pri poznejših piscih najdemo še številne prenesene pomene:
c) komu pasti, pripasti (pripadati), v (na) del(ež) priti: doleo aurum, quod in istum incurrit Aug.
č) pregrešiti se, grešiti zoper kaj: in quod praeceptum incurro Aug.
d) trans. vsiliti (vsiljevati) se komu: ingratos quoque memoria cum ipso munere incurrit Sen. ph.

in-cutiō -cutere -cussī -cussum (in, quatere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, suniti (suvati), dregniti (dregati) v kaj: Q., incutere scipionem in caput L., arietem muro L., alicui colaphum i. Iuv. zaušnico dati (primazati) komu; pass.: flagellorum ictus nudis ossibus incussi Cu., puppibus prorae incutiuntur Cu., incussae trabes T.; meton.: incussi articuli Plin. z udarcem poškodovani; pren.: i. mentem Val. Fl. pretresti.

2. occ. (kaj na koga) vreči, zagnati, zadreviti, metati: tormentis faces et hastas i. T., tela saxaque i. T., imber grandinem incutiens Cu. prinašajoč točo; pren. = zabrusiti komu kaj: rigidas minas i. O., nuntium alicui i. L.

3. metaf. (čustva) vdahniti, vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navdati koga s čim, spraviti ga v kaj: Enn. fr., Iust.., Lucr., Vell., Fl., ingentem omnibus curam i. Cu., formidinem, sollicitudinem Cu., timorem Ci., metum L., religionem animo i. L., urbis desiderium H., pudorem H., negotium Ci.; prim. incute vim ventis V. podeli jim, i. alicui morbum Pl.

independent² [indipéndənt] samostalnik
neodvisnež, -nica; kdor ne prizna cerkvene oblasti; kdor ni v nobeni politični stranki