Franja

Zadetki iskanja

  • use up prehodni glagol
    popolnoma porabiti, do kraja izkoristiti; uporabiti to, kar je ostalo (ostanke); izčrpati

    use upd up porabljen, izrabljen, (tudi zrak), potrošen, izčrpan
    he was use upd up by his toil od garanja je bil ves izčrpan
  • usmeri|ti se [é] (-m) usmerjati sich orientieren (na auf, k zu), (etwas) anpeilen; z vozilom, plovilom: Kurs nehmen auf (tudi figurativno); z vozilom, pri hoji: steuern, kam (etwas) ansteuern, hinsteuern auf; plovilo v pristanišče: (einen Hafen) anlaufen
  • usnjarskopredelovalen pridevnik
    (o izdelovanju) ▸ bőrfeldolgozó
    usnjarskopredelovalna industrija ▸ bőrfeldolgozó ipar
    Na kongresu so delegati govorili tudi o prihodnosti slovenske tekstilne, usnjarske in usnjarskopredelovalne industrije. ▸ A kongresszuson a küldöttek megvitatták a szlovén textil-, bőr- és bőrfeldolgozó ipar jövőjét is.
  • uspava|ti1 (-m) einlullen, einwiegen (oboje tudi figurativno); lullen; in den Schlaf wiegen/singen
    figurativno uspavati se v iluzijah sich in (den) Illusionen wiegen
  • ūs-que, adv. (prim. ūs-piam in quis-que) „vseskozi“

    1. (samostojno, časovno) venomer, vedno, nenehno, nepretrgoma, neprestano, neprenehoma, ves čas: Ter., Pr., Mart. idr., ferrum usque sequens pressit O., nomen patris usque vocantem comprendit O., iuvat usque morari V., illa usque minatur V., poenas dedit usque H., undique totis usque adeo turbatur agris V.; usque dum Kom., Ca., H. ali usque … donec Pl. ali usque … quoad Varr., Ci. dokler (ne): usque … dum terra labores praebuit V., mihi usque curae erit, quid agas, dum quid egeris, sciero Ci. ep.; usque quāque (gl. quāque in ūsque-quāque).

    2. usque ni praep., ampak stoji pri drugih praep. in tudi adv. in določa izhodišče
    a) časovno (tam) od, izza, iz: augures omnes usque a Romulo Ci., usque ab heroicis temporibus Ci.; z adv.: inde usque repetens Ci. = če pomislim nazaj prav do tiste dobe;
    b) krajevno tam od, tam iz: usque a mari supero Romam proficisci Ci., usque a rubro mari N., usque ex ultimā Syriā navigare Ci., usque a Capitolio plausus excitatus Ci.; adv. vrinjen: ab usque Pachyno V.

    3. za določitev smeri
    a) časovno (vse) do, prav do: usque ad hanc aetatem N., usque ad nostram memoriam S., usque ad vesperum Pl., C., usque ad solis occasum C., usque ante diem XVI Cal. Dec. Ci., usque ad extremum vitae diem Ci., usque ad Darei mortem Cu.; pri adv.: usque adhuc dozdaj (do zdaj), doslej, to tega časa (trenutka), dosihdob: Acc. fr., Ter., Ci., Suet. idr., cessatum usque adhuc Pl. doslej vedno; nunc usque še zdaj, še sedaj, dosihdob: Amm.; usque quaque (gl. ūsque-quāque).
    b) krajevno (prav, vse) tja do, tja v, noter do, noter v, skozi do: usque ad castra C., ad imum usque solum O., admorunt oculis usque sub ora faces O. prav pod … , usque ad Numantiam misit C., usque in Pamphiliam Ci., usque sub Orchomenum O. prav pod orhomensko obzidje, trans Alpes usque Ci. tja čez Alpe; adv. pesn. vrinjen: Protei ad usque columnas V.; nam. praep. stoji usque pri
    a) časovno = tako dolgo, tako dolgo … da, dokler (ne): usque eo se tenuit Ci., usque eo ferrum retinuit, quoad est renuntiatum N.;
    b) krajevno = tako daleč: usque eo legiones admovit, ut barbari discedere non possent Hirt.; α) pri quō αα) = do koder: Dig., emissario uno, qui subeat, usque quo placuerit Plin.; αβ) = dokler (ne): ranam coicere in aquam, usque qua ad tertiam partem decoxeris Varr.; β) pri quā βα) = kolikor, ker: ab occidente litora Esseni fugiunt, usque qua nocent Plin. ββ) metaf. = do te mere, tako zelo: familiaris est factus usque eo, ut … Ci., usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem laborarent N., difficultate rei frumentariae affecti usque eo, ut frumento caruerint C.; v enakem pomenu tudi usque adeo: usque adeo pertimuerat Ci.; pri mestnih in krajevnih imenih (na vprašanje kam?) praep. seveda odpade: usque Romam voces referebantur Ci., ire usque Tarentum H., profectus Tarsum usque Ci., viam Appiam Brundisium usque pecuniā operire T.; od tod izvira pesn. in poklas. occ. raba adv. usque kot praep. = (tja) do: usque Iovem O., corpora usque pedes carbaso velant Cu.; praep. zapostavljena: corpus usque harena penetraverat Cu., Thessaliam usque Plin.; tudi časovno: usque somni tempus, usque quintum diem Cels.

    4. z določitvijo izhodišča in smeri = od … do
    a) časovno: ab initio usque ad hoc tempus Ci.
    b) krajevno: a pulmonibus usque ad os intimum Ci.

    5. (v drugih primerih)
    a) s praep. (vse) do: usque ad ravim poscam Pl., te in pistrinam dedam usque ad necem Ter., hoc malum usque ad bestias perveniat Ci., adsenserunt omnes usque ad Pompeium Plin. iun. do Pompeja = razen Pompeja, mansit … usque ad eum finem, dum … Ci.
    b) pri tako dolgo … da, dokler (ne): familiaris est factus usque eo, ut … Ci.
    c) kot praep. do: usque sudorem, usque sanum corpus Cels.
  • ust|a1 srednji spol množina der Mund
    otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
    dihanje skozi usta die Mundatmung
    maska za usta der Mundschutz
    dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
    dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
    izpiranje ust das Mundspülen
    kotiček ust der Mundwinkel
    celična usta (citostom) Zellmund
    sesalna usta Saugmund
    (gobec) das Maul
    |
    umazana usta figurativno das Schandmaul
    lačna usta množina hungrige Mäuler
    ena usta količina: das Mundvoll
    usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
    zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
    ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
    zamašitev ust die Knebelung
    stisnjenih ust verkniffen
    našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
    opeči si usta sich den Mund verbrennen
    razvleči usta ein Froschmaul ziehen
    zamašiti usta den Mund stopfen
    z zatičem: knebeln
    zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
    na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
    samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
    pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
    iz ust aus dem Mund
    figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
    zadah iz ust der Mundgeruch
    dati k ustom an die Lippen führen
    nesti k ustom an den Mund setzen
    dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
    figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
    režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
    na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
    pena na ustih figurativno der Geifer
    s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
    viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
    od ust do ust von Mund zu Mund
    od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
    figurativno iti od ust do ust die Runde machen
    držati pred usti vorhalten
    preko ust (oralno) oral
    skozi usta medicina (peroralen) peroral
    v usta in den Mund
    figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
    živeti: von der Hand in den Mund (leben)
    figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
    v ustih im Mund
    obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
    okus v ustih der Nachgeschmack
    raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
    zamašek/zatič v ustih der Knebel
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
    brati z ust von den Lippen lesen
    zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
    žvečiti s polnimi usti mampfen
    sinhroniziran z usti film: lippensynchron
  • ustoličenj|e srednji spol (-a …) die Einsetzung (tudi figurativno); na prestol: die Thronerhebung
  • ūsū-capiō1 -ere -cēpi -captum (ixpt. iz ūsū capiō), pisano tudi ločeno ūsū capiō ali capiō ūsū, „z (upo)rabo si pridobi(va)ti“, kot jur. t.t. = priposestvovati (si) = pridobi(va)ti si kaj v last z daljšo neprekinjeno ali neizpodbijano (upo)rabo ali posedovanjem, pridobiti (si) lastninsko pravico z neprestano uporabo (z zastaranjem), ne da bi temu kdo ugovarjal: Plin. iun., Suet., Icti. idr., quoniam hereditas usucapta esset Ci. ep., quod Hannibal iam velut usu cepisset Italiam L.
  • ūsūcapiō2 -ōnis, f (ūsūcapere) jur. t.t. priposestvovanje, lastninska pravica zaradi zastarelosti (pridobljena z zastaranjem) = z daljšo neprekinjeno ali neizpodbijano (upo)rabo ali posedovanjem pridobljena last ali posest: Icti., fundi Ci., usucapionum iura Ci.; pisano tudi ločeno usu capio: Ulp. (Dig.). Soobl. ūsūs (gen.) capiō: Ci.
  • ūsus -ūs, m (ūtī)

    1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

    2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
    a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
    b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

    3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

    4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.
  • ušte|ti se [é] (-jem se) pri štetju: sich verzählen; pri računu: sich verrechnen; falsch kalkulieren (tudi figurativno)
  • utaja samostalnik
    (prikrivanje dohodka) ▸ adócsalás
    davčna utaja ▸ adócsalás
    utaja davkov ▸ adócsalás
    sum utaje ▸ adócsalás gyanúja
    obtožiti utaje ▸ adócsalással gyanúsít
    preprečevanje utaje ▸ adócsalás megelőzése
    Zoper njega se je začel tudi postopek zaradi domnevne utaje davkov. ▸ Eljárást indítottak ellene adócsalás gyanúja miatt.
  • utápljati to drown

    utápljati se to go down, to drown, to be (ali to get) drowned; to sink
    človek, ki se utaplja, se (tudi) bilke oprijemlje a drowning man will catch at a straw
  • ut-cum-que, ut-cun-que, starejše pisano tudi utquomque (prim. quī-cumque)

    1. adv. kakorkoli le (kakor koli le), kakor(si)bodi (kakor (si) bodi), kakor pač; s fut.: Cu., Plin. idr., u. se videri volet Ci., u. erit, iuvabit tamen … consuluisse L., infelix, u. ferent ea facta minores V., u. casura res est, fatebor T.; z drugimi časi: Pl., Ter., Ci. idr., u. se ea res habuit, accitur T.; brez glag. včasih = kakor tako, kolikor toliko, če (je) treba (včasih ga lahko slovenimo tudi z glag. utegniti): Vell., Dig. idr., adhuc u. volemus O., corpore regio u. mulcato L., u. (kolikor mogoče) animum cogitationemque collegi Plin. iun., cetera u. (če je treba, če se utegne) dissimulari T.

    2. conj. kadarkoli (kadar koli), kakor hitro le, kadar le: Dig. idr., ibimus, u. praecedes H., u. mecum eritis H., u. fistulā valles personuere H.
  • ūter1, ūtris, m (morda iz *udri- (po etr. posredovanju); prim. gr. ὑδρία vodni vrč; gl. tudi unda) meh: Cu., Plin., Cels., Ap., Iuv., Iust., Dig. idr., uter veteris vini Pl., unctos salire per utres V. čez mastne vinske mehe, Aeolios Ithacis inclusimus utribus Euros O.; kot meh za plavanje in prepeljevanje čez reke: L., Plin., Suet. idr., utribus incubantes transnavere amnem Cu., consuetudo omnium est, ut sine utribus ad exercitum eant C.; metaf.: crescentem tumidis infla sermonibus utrem H. napihni meh = poošabi napihnjenca. Pl. tudi utria -um, n: Andronius Flacci teget utria Luc. fr., Arn.
  • uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
    a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
    b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
    c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

    1. utrasque
    a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
    b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

    2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

    3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

    Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.
  • ūtilis -e, adv. ūtiliter (ūtī)

    1. raben, (u)poraben, rabljiv, (u)porabljiv, koristen, služeč, rabeč, primeren, namenu primeren, sposoben, pripraven, v prid bivajoč, starejše hasnovit, prídoven ipd.: Pl., Ter., S., H. idr., miles emeritis non est satis utilis annis O., (sc. Germanos) posse iis esse utiles amicos C., utiles et salutares res Ci., pax mihi bello utilior videtur Ci., utilissimum ratus impendentem evitare tempestatem N., utiliter servire H., utiliter a naturā datum esse Ci., utilius starent etiam nunc moenia Phoebi O.; z abl. (s čim?): Plin. idr., et pedibus (sc. canis) et naribus utilis O.; z ad (čemu?, za kaj?): Pl., Ter., S., Plin. idr., homo ad nullam rem utilis Ci.; v enakem pomenu pesn.: tibia adesse choris erat utilis H. za spremljanje zborov; z dat. personae (komu?, za koga?): Pl., Ter., Ci., N. idr., locos sibi utiles amiserat S., non mihi est vita mea utilior Ci.; o stvareh (čemu?, za kaj?): Pr., Mart., Plin. idr., equi utiles bello O., dant utile lignum navigiis pinus V., fraxinus utilis hastis O., is mihi vir et suis et communibus rationibus utilissimus civis fore videtur Ci.; pesn.: fons infirmo capiti fluit utilis, utilis alvo H.; nam. dat. pesn. gen.: radix medendi (v novejših izdajah dat. medendo) utilis O. kot zdravilo; z in z acc. (glede na kaj, za kaj): res maxime in hoc tempus utilis L., parum utiliter in praesens certamen respondit L., utiliter in publicum T. sreča za občo blaginjo, za skupnost, na splošno; z inf.: Varr., Cels., Gell. idr., numquam est utile peccare Ci., saepe ne utile quidem est scire, quid futurum sit Ci.; z ACI: Miloni utile fuit Clodium vivere Ci., nec … eos utile est praeesse vobis, qui proximi invidiae sint L.; subst.: qui miscuit utile dulci H., sententiae de utilibus honestisque Q.; pl. n. tudi = potrebščine: L., Sen. ph., aliis utilibus onerare navem S.

    2. kot jur. t.t. (ker ni zakona) opirajoč se na naliko (analogijo), temelječ na naliki (analogiji), analogen, naličen: actio, iudicium Icti., utiliter agere, stipulari, experiri apud iudicem Icti. prav, zakonito.
  • uti-nam, adv. (utī, gl. ut) da bi, o da bi vendar, uvajajoč želelne stavke:

    1. realne s cj. pr. in pf.: Pl., Ter., Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., H. idr., utinam tibi istam mentem di duint Ci., utinam negent Ci., cui quidem utinam vere … auguraverim Ci. ap. Non.; s predhodnim quod: quod utinam illum … eadem haec simulantem videam S.

    2. irealne s cj. impf. in plpf.: Pl., Ter. idr., utinam hoc tuum verum crimen esset Ci., utinam virorum fortium … copiam tantam haberetis Ci., utinam eam societatem aut numquam coisses aut numquam diremisses Ci.; z zevom: o utinam primis arsisses infans idque ego passa forem O.; v zvezi s quod: Acc. ap. Non., Ap. idr., quod utinam minus vitae cupidi fuissemus Ci.; zanikano utinam ne: Enn. ap. Corn. idr., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep. o da bi ne bilo res, kar pišem, quod utinam ne Phormioni id suadere in mentem incidisset Ter.; pozneje tudi utinam non: Clitus utinam non coëgisset me sibi irasci Cu.; tako tudi v realnem želelnem stavku: utinam non peiora vincant Q.; mešano: quo (sc. die) utinam susceptus non essem aut ne quid ex eādem matre natum esset Ci. ep.

    3. elipt. (brez glag.) bogdaj, dal bog, da, o da, da vsaj: habetis sermonem bene longum hominis, utinam non impudentis Ci., utinam quidem! sed non audebitis Ci.
  • utopi|ti (-m) utapljati ertränken (tudi figurativno skrbi ipd.)
  • ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

    1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

    2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
    a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
    b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
    c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
    d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

    3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

    Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.