Franja

scāpus -ī, m (gl. pod scamnum) vse, na kar se kaj opira ali s čimer je kaj podprto

1. deblo, steblo: SEN. PH., PLIN. idr., lupini VARR., asphodeli COL.

2.
a) stebrno deblo, stebrni trup, deblo (trup) stebra, steber: VITR.
b) deblo svečnika: PLIN.

3. stopnični steber, steber stopnic: VITR.

4. grédeljnica pri tehtnici: VITR., P. F.

5. ročaj (držalo) tečaja (stožerja) pri vratih: VITR.

6. paličica ali valj, okrog katere (katerega) so ovijali papir za prodajo; tak scapus je imel največ 20 listov: dum stilo nostro papyri inlevi scapos VARR. AP. NON., numquam plures (sc. plagulae) scapo quam vicenae PLIN.

7. pl. scapi palice na tkalskem grebenu: insilia ac fusi, radii scapique sonantes LUCR.

8. moško spolovilo, penis: scapus equi P. VEG., AUG.

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scéna scene

strahotne scéne so se odigravale horrible scenes occurred

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

scene [si:n] samostalnik
prizor, scena (tudi figurativno)
slika; epizoda; prizorišče, kraj dejanja ali dogodka, nastop; gledališki oder; torišče
množina kulise, dekoracije; slika pokrajine, pokrajina, pejsaž

behind the scenes za kulisami (tudi figurativno)
a scene of destruction slika razdejanja
the scene of the crime (of the disaster) prizorišče zločina (hude nesreče)
change of scene menjava slike
drop scene zavesa, ki se spušča med dejanji
set scene iz več delov sestavljena kulisa
to appear on the scene nastopiti na (gledališkem) odru
to be on the scene figurativno biti na mestu (kjer smo potrebni)
the scene is laid in London prizor se dogaja v Londonu
to make (s.o.) a scene figurativno napraviti (komu) sceno
horrible scenes occurred strahotni prizori so se odigravali
to quit the scene figurativno umreti
to shift the scene premikati kulise

scheda (schida) in scida -ae, f (tuj. σχίδη)

1. odtrgan list papirjevega drevesca; več takih listov so zlepljali v polo: PLIN. (z obl. scheda, po nekaterih izdajah schida).

2. sploh list papirja kakega pisma, kake knjige, listek; v obl. scida: scida aut littera CI. EP., omnes scidas excutit Q.; v obl. scheda: nec summa potes in scheda teneri MART. (z inačico schida).

schizzare

A) v. tr. (pres. schizzo)

1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja

2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom

3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati

B) v. intr.

1. brizgniti

2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)

schlau zvit; lokav; nicht schlau werden aus ne dojeti/razumeti (česa); so schlau wie vorher sein vedeti toliko kot prej

schlimm

1. Fehler, Vergehen: hud, Zustände: hud,slab, Nachchricht: slab; im schlimmsten Fall v najslabšem primeru; es steht schlimm mit slabo je z; nicht/halb so schlimm ni tako hudo, se prenese; es ist gerade schlimm genug, [daß] dass ... že to je dovolj, da ...

2. Mensch: slab, pokvarjen, podel; Kind: poreden, neubogljiv

3. schlimm sein Zahn, Finger: biti bolan

4. was schlimm er ist... hujše pa je, da...; das Schlimmste (tisto) najhujše

schnell hiter; uren; jadrn; Physik schneller Brüter oplodni reaktor; schnell machen pohiteti; schnell gehen iti hitro; zu schnell prehiter; zu schnell gehen iti prehitro; so schnell wie möglich kar najhitreje, čimprej; die schnelle Mark machen na hitro (veliko) zaslužiti; Adverb hitro, kmalu, jadrno, urno, brž

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

schön lep; Adverb lepo; die schöne Literatur književnost; die schönen Künste lepe umetnosti; schöne Madonna Lepa Marija; das schöne Geschlecht nežni spol; schöne Seele lepa duša; schönes Wetter lepo vreme; eines schönen Tages figurativ nekega lepega dne; eine schöne Bescherung! lepa reč!; schön machen Hund: postaviti se na zadnje noge, prositi; schöne Worte machen rožice saditi; einen schönen Abend wünschen želeti prijeten večer; ja, (alles) schön und gut, aber ... že lepo in prav, ampak ...; wie man so schön sagt/wie es so schön heißt kot se reče, kot pravijo

Sciāpodes (Sciopodes) -um, acc. -as, m (Σκιάποδες) Skiapódi = „Senconožci“, bajeslovno libijsko pleme z velikanskimi podplati, s katerimi so si baje delali senco tako, da so dvignili eno nogo: PLIN., TERT., AUG.

scintillate [síntileit] neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti; svetlikati se, migljati (o zvezdah)
figurativno biti poln duhovitosti, iskriti se od duhovitosti

her eyes scintillated with fury oči so se ji iskrile od jeze
prehodni glagol
sipati (iskre)

to scintillate witticisms sipati duhovite opazke, iskriti se od duhovitosti

scīpiō -ōnis, m (gl. cippus, cipus) dragocena, umetniško izdelana palica, zlasti kot znamenje dostojanstva: PL., CAT., PLIN.; poseb. scipio eburn(e)us slonokoščena palica, ki so jo nosili kralji, viri triumphales, v času cesarjev pa tudi tudi konzuli in konzularji: VAL. MAX., SERV., AMM. idr., M. Papirius ... dicitur Gallo ... scipione eburneo in caput incusso iram movisse L. Take palice so Rimljani podarjali kraljem: (sc. Scipio) Masinissam ... sella curuli et scipione eburneo ... donat L. – Kot nom. propr. Scīpiō (pesniki, npr. SIL. in LUCAN., merijo tudi Scīpiŏ) -ōnis, m Scípio, Skípio (Scipión, Skipión), priimek Kornelijevega rodu (gl. Cornēlius). Od tod

1. Scīpiadās (LUC. AP. FEST., LUCR.) in Scīpiadēs (CL., MACR.) -ae, m (analogno po patron. tvorjena beseda) član rodu (rodbine) Scipiónov (Skipiónov), Scipiád (Skipiád), Scipioníd (Skipioníd): H., PR.; v pl. Scīpiadae: V. (Culex), SIL.; gen. Scīpiadum: CL.; acc. -as: V., SIL., CL., geminos, duo fulmina belli, Scipiadas V. oba Scipiona (Afričana, Afriška).

2. Scipiōnāriī -ōrum, m scipionáriji (skipionáriji), Scipiónovi (Skipiónovi) pristaši, privrženci: VARR.

scordalus -ī, m (tuj.; prim. gr. σκόρδον česen, s katerim so natirali bojne peteline (togotnike)) hud prepirljivec, prepirač, kregar: ego autem nactus occasionem vindictae Eumolpum excludo, redditaque scordalo vice sine aemulo scilicet et cella utor et nocte PETR., erat autem, etiam ubi pietas non exigeret, scordalus SEN. RH., adice nunc scordalum et furem deprensum SEN. PH., Cassius tota vita aquam bibit, tillius cimber et nimius erat in vino et scordalus SEN. PH.

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

score² [skɔ:]

1. prehodni glagol
vrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu
šport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist
film dodati filmu glasbo

2. neprehodni glagol
beležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš
arhaično, ameriško delati dolgove

that scores for us to šteje (velja) za nas
he has not scored ten yet ni še dosegel 10 točk
he has scored a success dosegel (doživel) je uspeh
they scored heavily in the elections dobili so veliko večino na volitvah
we shall score by it s tem bomo imeli uspeh

scrība -ae, m (scrībere) (uradni) pisar, zapisnikar, tajnik v službi senatorja, oblastništva, kralja, pa tudi imenitnih zasebnikov. Rimski javni pisarji, večinoma svobodni državljani, redkeje osvobojenci, so bili poseben, zelo številen in spoštovan stan (ordo), razdeljen v več dekurij; država jih je nameščala, plačevala in po žrebu dodeljevala posameznim oblastništvom, včasih pa so tudi oblastniki sami v službo vzeli pisarje, ki so jim bili všeč: S. FR., PLIN., FEST. idr., scriba aedilicius CI., aedilicii scribae, scriba pontificis L., quaestorius scriba SUET., scriba equitum CU. eskadronski pisar, pisar konjiške čete, scriba cum rege sedens L., (sc. Philippus) eum habuit ad manum scribae loco N., scriba meus CI. EP. ali Neronis H. zasebni tajnik, scriba librarius libertus eius VARR.