Franja

Loebasius -iī, m Lebázij (Lojbázij), Bakhovo ime pri Sabincih: Serv.

loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

se loger nastaniti se
être logé stanovati
loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
être logé à l'étroit stanovati na tesnem
où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
loger pour la nuit prenočiti
être logé à la même enseigne biti v istem položaju
loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo

logista -ae, m (gr. λογιστής) finančni uradnik, pri Rimljanih za časa cesarjev = curator urbis mestni oskrbnik: Amm. ali = curator rei publicae državni oskrbnik, tj. oblastnik, ki je nadzoroval pravosodje in finance: Cod. I.

lók aro moški spol ; (mostu) arohe ženski spol ; (godala) arohot moški spol

gotski lok arc en ogive (ali ogival, gothique)
košarasti lok (gradbeništvo) arc en anse de panier
krožni lok (geometrija) arc de cercle
obrvni lok (anatomija) arcade ženski spol sourcilière
oporni lok arc-boutant moški spol
plužni lok (pri smučanju) virage moški spol stemmé, stemm moški spol
podkovni lok (gradbeništvo) arc en fer à cheval
rebrni lok (anatomija) arc costal
lok z dvema stebroma (arhitektura) arc-doubleau moški spol
strelec z lokom archer moški spol, tireur moški spol à l'arc
svetlobni lok (tehnika) arc électrique (ali voltaîque)
svodni lok arc de voûte, arceau moški spol
trolistni lok (gradbeništvo) tréfle moški spol
napeti lok bander (ali tendre) l'arc
prenapenjati lok (figurativno) passer la mesure (ali les bornes), exagérer, aller trop loin

lók arco m (tudi za violino, streljanje)

gotski lok arco ojival (ali gótico); (pri drsanju) curva f, círculo m
strelec z lokom arquero m
streljanje z lokom tiro m de arco
prenapenjati lok (fig) ir demasiado lejos, fam estirar demasiado la goma

lokovanje samostalnik
glasba (pri godalih) ▸ vonózás

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi

lônec (-nca) m

1. pentola; pignatta:
emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
lonec za kuhanje bollitore
lonec za ribe pesciera, pesciaiola

2. vaso (da fiori)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
igre zbijanje lonca gioco della pentola
geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
metal. livarski lonec secchione
fiz. Papinov lonec pentola di Papin

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

look-in [lúkin] samostalnik
kratek obisk; vpogled (on v)
šport, sleng upanje na uspeh

to give s.o. a look-in obiskati koga, zglasiti se pri kom

lopáta pala f

polna lopata premoga una paletada de carbón; (pri mlinskem kolesu, turbini) paleta f; álabe m

lópovskī -ā -ō lopovski: -o djelo; lopovski postupak; lopovski jatak pomagač pri tatvini; -a družina kradljivska, lopovska banda

Loracīna -ae, f Loracína, reka pri Anciju: L.

lose^* [lu:z]

1. prehodni glagol
izgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati

2. neprehodni glagol
imeti izgubo (by s, on pri)
izgubiti (in; npr. in weight shujšati)
izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)

to lose one's balance izgubiti ravnotežje
to lose caste izgubiti družabni položaj
to lose face izgubiti ugled
to lose ground umikati se, nazadovati, propadati
figurativno to lose one's head izgubiti glavo
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to lose o.s.; ali to lose one's way zaiti, izgubiti se
to lose o.s. in zatopiti se v kaj, izgubiti se v čem
ameriško lose out to izgubiti v korist drugega
to lose one's reason (ali mind) znoreti, pobesneti
ameriško to lose one's shirt vse izgubiti
to lose sight of izgubiti spred oči, pozabiti
to lose patience (ali one's temper) izgubiti živce, razjeziti se
to lose the thread izgubiti nit (predavanja itd.)
to lose track of izgubiti sled za kom ali čim
this will lose you your position to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj

loser [lú:zə] samostalnik
ki izgubi, premaganec

to be a good (bad) loser dobro (slabo) prenašati poraz
to be a loser by imeti izgubo ali škodo pri
to come off a loser biti premagan, izgubiti

lot¹ [lɔt] samostalnik
žreb, usoda; del, delež
ameriško parcela, zemljišče, gradbišče
ekonomija del, partija, gotova količina blaga; (posamičen) predmet na dražbi
pogovorno velika množina, kup; skupina, družba, vsi skupaj
pogovorno človek, stvar

a lot; ali lots and lots; ali lots veliko, mnogo
a lot you care! v mar ti je!
ekonomija in lots vsa partija, vse blago skupaj
a bad lot neznačajnež, razvpit človek
a building lot gradbena parcela
by lot z žrebom
to cast (ali draw) lots for vreči žreb, žrebati za
to cast (ali throw) in one's lot with deliti s kom usodo
the lot came to (ali fell upon) him žreb ga je določil
to fall to s.o.'s lot pripasti komu kot delež
to have no part nor lot in ne biti udeležen pri čem
my lot moja usoda
pogovorno the lot vsi; vse
that's the lot to je vse
scot and lot do zadnje pare

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

loucher [luše] verbe transitif škiliti, krivo gledati; (familier)

loucher sur quelqu'un, quelque chose z zavistjo, s poželenjem gledati koga, kaj
faire loucher quelqu'un pritegovati nase poglede, zbujati zavist, poželenje, nezadovoljstvo pri kom

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

lousy [láuzi] pridevnik (lousily prislov)
ušiv
sleng gnusen, umazan

lousy with vse živo česa, poln
sleng lousy with money pri denarju