Franja

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

hotéti querer ; (želeti) desear ; (zahtevati) pedir, exigir

rajši hoteti preferir
brezpogojno hoteti querer a todo trance
kakor hočete como usted quiera
on hoče (iti) v Nemčijo quiere ir a Alemania
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
kaj hočeš še več? ¿qué más quieres?
on ne ve, kaj hoče no sabe lo que quiere
naredi, kar hočeš haz lo que quieras (ali lo que te plazca)
hočeš nočeš plazca o no plazca, quiérase o no
bodi temu kakor hoče sea como quiera
takó si hotel así lo has querido
naj se zgodi, kar hoče venga lo que quiera

hour [áuə] samostalnik
ura, čas, časovna enota
množina delovni čas
astronomija & navtika ura (15 dolžinskih stopinj)

to ask the hour vprašati, koliko je ura
after hours po uradnih urah, po daljšem času
at all hours ob vsakem času
by the hour na uro
bad hours pozno, pozne ure
his hour has come (ali struck) njegova ura je prišla
the hour of death smrtna ura
at an early hour zgodaj
at the eleventh hour zadnji čas, ob dvanajsti uri
in an evil hour v nesrečnem trenutku
for hours (and hours) ure in ure, po cele ure
good hours zgodnje ure, zgodaj
in a good hour o pravem trenutku
to keep early (ali good) hours iti zgodaj spat in zgodaj vstajati
to keep late hours hoditi pozno spat
to keep regular hours držati se rednih ur
the hero of the hour junak dneva
hour and the man človek, ki je o pravem trenutku na mestu
office hours uradne ure
on the hour ob polni uri
a bad quarter of an hour hudi trenutki, neprijeten kratek doživljaj
the question of the hour trenutno najvažnejše vprašanje
the small hours zgodnje jutranje ure
it strikes the hour (the half hour) bije polna ura (pol ure)
vojska at 20 hours ob dvanajstih

housing¹ [háuziŋ] samostalnik
zavetišče, zavetje, stanovanje, nastanitev
ekonomija uskladiščenje, ležarina; niša
tehnično ohišje (aparata), ogrodje; lunek

ekonomija housing charges ležarina (pristojbina)
housing development scheme načrt stanovanjske izgradnje
housing estate stanovanjsko naselje
ekonomija housing note spremni list o uskladiščenju
housing office stanovanjski urad
housing problem stanovanjski problem
housing shortage pomanjkanje stanovanj
britanska angleščina Minister of Housing and Local Government minister za stanovanjsko in komunalno upravo

hrapav pridevnik
1. (o površini) ▸ érdes, rücskös, durvaIglavci imajo praviloma bolj ostro hrapavo skorjo. ▸ A tűlevelű fáknak általában érdesebb, durvább a kérge.
2. (o glasu) ▸ érdes, reszelős"Po tem uspehu ostajamo na realnih tleh, čeprav nas je takoj po tekmi zajela prava evforija," je s hrapavim glasom zaradi prehlada in vriskanja spregovoril trener. ▸ „Ezután a siker után sem szállunk el, bár közvetlenül a meccs után valóságos eufóriában voltunk” – mondta az edző a hidegtől és a kiabálástól érdes hangon.Rea je s svojim hrapavim glasom in pesmicami, kot je Driving Home for Christmas, prodal okoli 30 milijonov plošč. ▸ Rea a reszelős hangjával és az olyan dalokkal, mint a Driving Home for Christmas, mintegy 30 millió lemezt adott el.

hrastov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tölgyfa, tölgyNenavadno, ampak hrastove šiške so naravno zdravilo ob zastrupitvah s cinkom, bakrom ali svincem. ▸ Szokatlan ugyan, de a tölgygubacs természetes gyógyszer cink-, réz- vagy ólommérgezés esetén.

2. (izdelan iz hrastovega lesa) ▸ tölgyfa, tölgy

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

hrušev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ körte-, körtefa-
2. (v kulinariki) ▸ körte-

hruškov pridevnik
1. (o plodu) ▸ körte
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ körte, körtefa
3. (izdelan iz hruškovega lesa) ▸ körtefa
4. (v kulinariki) ▸ körte, körtés

hrvaški pridevnik
(o Hrvaški in Hrvatih) ▸ horvátPovezane iztočnice: hrvaška kuna

Hubblov pridevnik
(o teleskopu) ▸ HubbleOb tej priložnosti smo zbrali kopico najlepših Hubblovih posnetkov. ▸ Ebből az alkalomból egy csomót összegyűjtöttük a Hubble legszebb felvételeiből.

Hubblova konstanta stalna zveza
astronomija (o širjenju vesolja) ▸ Hubble-állandó

Hubblov zakon stalna zveza
astronomija (o oddaljenosti galaksij) ▸ Hubble-törvény

hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hudiman moški spol (-a) der Kuckuck (Teufel)
o, hudimana! ach du grüne Neune!

hueco votel, zrahljan, gobast (zemlja); nabran (rokav); napihnjen, nadut; neokusen, načičkan (slog)

ponerse hueco napihovati se, nabirati se (o obleki)
hablar hueco ukazovalno govoriti

huella ženski spol sled, stopinja

ni huella de ello niti sledu o tem
seguir las huellas de alg. iti po stopinjah kake osebe, zasledovati koga

humanističen pridevnik
1. (o vedah o človeku) ▸ humanisztikus, humánPovezane iztočnice: humanistična psihologija

2. (vsečloveški) ▸ humanista, emberbaráti
3. (o obdobju humanizma) ▸ humanista
Je eden najbolj pomembnih predstavnikov renesančne in humanistične književnosti. ▸ A reneszánsz és a humanista irodalom egyik legfontosabb képviselője.

humanitaren pridevnik
1. (človekoljuben) ▸ humanitáriusSorodnike in znance pa zaprosila, naj denar raje namenijo v humanitarne namene. ▸ A rokonait és az ismerőseit arra kérte, hogy a pénzt inkább humanitárius célokra ajánlják fel.
Povezane iztočnice: humanitarna akcija

2. (o stiski ljudi) ▸ humanitáriusVojna v Jemnu je postala najhujša humanitarna kriza na svetu. ▸ A jemeni háború a világ legnagyobb humanitárius válságává vált.